VEČNO MLADI!?

Bomo res večno mladi, kar se tiče zunanjosti? Bomo res večno brez gubic, bo naša koža res vedno napeta?

Sicer ne vem kam se pelje ta svet a globoko v sebi vem, da ne želim biti na tem vlaku večne mladosti. Kdaj bom lahko skočila dol še tudi ne vem. 😉 A zavedam se dejstva, da vse skupaj postaja že bolano. Na vsakem koraku večna mladost. Ženske bomo po novem lahko tudi pri 50+ izgledale kot dvajsetletnice (če imate seveda dovolj denarja).  1001 reklama za anti-age produkte, a v reklamah skoraj da dvajsetletnice…! Odpreš družabna omrežja in vse slike so čudovite, vsi so srečni, sijoči in brez napakic. Odpreš revijo in ne veš več kam sploh spadaš? Zdrava prehrana na vsakem koraku, šport na vsakem koraku…v naprej pripravljeni obroki, potrebno je jesti na 3 ure, ker drugače verjetno kar umreš, oz., dobiš ne vem koliko maščobnih zalog!?? In to največkrat prodajajo razne “fitnes zvezde”, ki imajo cel dan samo zase in za razmišljanje o tem, kakšen trening bodo opravile in kaj bodo jedle!?

Ti pa si mama, žena, gospodinja, vestna v službi in poleg vsega tega se trudiš še za svoje zdravje in lepo ter privlačno telo! Kdo je tu zmagovalec? Vsekakor ti!!!

Ti si tista, ki otroku kupi žemljico in jo boš pojedla, ker ti jo je hudo vreči v smeti, ko jo otrok ne more več pojesti. Ti si tista, ki otroku namaže viki kremo na kruh in se potem boriš sama s sabo še kakšno minutko, da ne boš pojedla na žlico še sama pol lončka viki kreme, ker si to naredila že v soboto, ko si ponoči vsa utrujena vstala, ker se je zbudil tvoj čudovit otrok. Trudiš se z zdravo prehrano, ker se počutiš dobro a včasih ti spodleti in s tem ni nič narobe!!!

Ti si tista, ki se vsak dan trudi, da se sprejme. Kljub strijam in celulitu, ki te vsake toliko časa še dodatno obišče. Najpogosteje takrat, ko si utrujena in pod stresom. Ti si tista, ki se trudi, da ti ne bo šla na živce tista čvrsta 20-letnica, ki v vročih hlačkah v popolnem make up-u priteče mimo tebe in povrhu vsega pogleda za njo še tvoj partner. Ja TI in JAZ! Midve se trudiva vsak dan, da bi ubežale tem idealom, ki niso v nobeni logični povezavi z naravnim procesom življenja.

Kako se boriti proti “popolnosti”, ki nam jo prikazujejo!? Na vse žal nimam odgovora. Vem, da nam včasih uspeva bolj, včasih manj.

Vem le to:

Staranje je naravni proces in temu je nemogoče ubežati. Raven hialuronske kisline v kožnic celicah upada. Pri 40-letnicah je te kisline za polovico manj kot pri 20-letnicah. In ta kislina je seveda povezana tudi s kolagenom saj ima pri tvorbi le tega pomembno vlogo.

Staranju ne moremo ubežati lahko ga samo malo upočasnimo.

– VITAMIN C in E

Zmanjšujeta škodo, ki jo povzročajo prosti radikali, ki uničujejo kolagen in elastin. Vitamin C (citrusi,, paprika, brokoli, cvetača…), Vitam E (oreščki, olive, špinača, beluši…).

– VADBA in POTENJE

Potenje je zdravo. Pot, ki se med vadbo izloči je koristen za kožo. Vadba poveča pretok krvi ter prenos hranilnih snovi in kisika do kožnih celic. Vendar ne pozabite telesu dovajati zadostne količine vode!!!

Z redno vadbo vsekakor dlje časa ohranjamo mladosten videz pa vendar z vadbo NE pretiravajte, ker lahko s tem pospešite proces staranja. Mogoče bo vaše telo res čvrsto, napeto a vaš obraz ne bo sijal in bo utrujen in zgaran!!! V vadbi uživajte!!! Naj bo naporno…a v trenutku, ko končate s treningom se morate počutiti polni energije.

– SKRBITE ZA SVOJO KOŽO SKOZI CELO LETO

Skrbite za svoje telo, da bo imelo vedno dovolj vlage. Uporabljajte maslo, olje, itd…Meni osebno je zelo všeč nerafinerirano KARITEJEVO MASLO. Za obraz pa ARGANOVO OLJE. In prav nič ne stane več kot 20 eur.

– PRIVOŠČITE SI NEGO OBRAZA in MASAŽO

Dober krvni obtok pomaga odplavljati strupe iz telesa.  Treba je tudi poskrbeti, da je naš limfni sistem ves čas v pogonu, kar lahko poleg masaž naredimo tudi z redno vadbo.

Nega obraza in druge storitve za dušo in lepo telo: www.heba.si!

Vas zanima s čim si pomagam jaz:

Vsako jutro na tešče popijem gel ALOE VERA, 2x/dan po obroku zaužijem kapsule Hialuronske kisline (izdelki FOREVER), potrudim se, da grem 2x/leto na nego obraza, po tuširanju kožo vedno navlažim s karitejevim maslom. Vsaj 1x/2 meseca si privoščim masažo celega telesa (Petra Vajdič). Pred poletjem si privoščim tretma intenzivnih masaž, ki sprostijo moje napete mišice, pospešijo limfni sistem in mi pomagajo, da se telo očisti strupov.

Drage moje potrudimo se, da se resnično sprejemamo, ker ne glede na vse pa resnično še vedno šteje največ ČISTO SRCE in NASMEJAN – NEŽEN OBRAZ, ki se mu čez leta pridružijo različni modni dodatki, kot so gubice, podočnjaki, itd.!!!

Potrudimo se ŽIVETI in ne samo hrepeneti po stvareh ki na koncu vsekakor sploh niso naravne!!! SKUPAJ ZMOREMO!!!

Objem,

Urška

 

 believe-in-yourself

 

 

 

Vadba BODY & MIND

Tokrat z vami delim čudovit opis vadbe Body & Mind. Vsekakor vadba, ki jo včasih prav težko opišem…največkrat rečem, naj se vadeči o sami vadbi pridejo prepričat sami, ker je čudovita. Ker jo zelo globoko čutim tudi jaz sama. Ker se mi zdi, da to potrebujemo prav vsi. Ta vadba v povezavi z vadbo FE je meni res top izbira. No, seveda je meni 😉 Saj sem jo zasnovala iz vseh svojih notranjih občutkov in izkušenj.

Tokrat pa je nekaj besed o njej povedala ena izmed vadečih, ki je po izibrazbi diplomirana fizioterapevtka in se vsak dan srečuje s podobno stroko kot jaz. Skrbi za ljudi in za njihov boljši jutri. In skrbi tudi zame… 😉 In še za marsikoga, ki je med mojimi vadečimi. Ker prav tako kot jaz želi povezovati celoto. Še 1x hvala za tale opis…vsekakor pove točno to kar naš BODY & MIND je 😉

Takole je zapisala Petra:

“Vadba Body & Mind

Zame nekaj novega in posebnega… V bistvu je teorija iz medicinskega stališča zelo dobro udejanjena v funkcionalno popolnost. Ne zavedamo se koliko so pomembni naši koraki, hoja, moč, da se premikamo in to pravilno premikamo.

V današnjem času je gibanje vedno preveč povezano s hujšanjem in »zdravo prehrano«.
Kaj pa če za trenutek pozabimo na vse to? In poskusimo nekaj, kar se morda spet sliši kot modna muha, vendar ni res, saj je resnično nekaj več!
Sama sem pred približno tremi meseci prvič obiskala vadbo Urške Rihter. Bila je opisana tako, da sem si predstavljala žensko kot gladiatorja in posledično sem s tem povezala tudi njeno vadbo. Bila sem popolnoma izčrpana zaradi ne kondicije, tako fizične kot psihične in vedela sem, da moram storiti nekaj zase, da bom spol še lahko kos današnjemu tempu življenja.

Prvi dan, ko sem prišla sem si mislila, da nihče od vaditeljev, trenerjev itd. ne more zagotoviti res pravilne izvedbe vaj… In tako so se moja prepričanja pričela rušiti. Vsak napor, gib, korak je bil povezan z dihanjem, s koncentracijo na pravilni drži, poudarek je bil na medenici in trupu, ki je center našega telesa. Vaje so se stopnjevale iz nič do nemogočega. Tisto kar se mi je zdelo še tako preprosto je postalo težko, saj je bila pomembna le resnična prisotnost s samim s seboj, da se je vaja lahko izpeljala korektno in pravilno, kot je zahtevala Urška.
Tako sem sama opazila, da sem hitro pridobivala psihično in fizično stabilnost in najlepše kar se lahko zgodi nam mamicam in ženskam je to, da imam po tej vadbi več energije in samozavesti. To pa je zame največ, saj se tako lažje posvetim družini, otrokoma in tudi ostalim stvarem… !

Zato sem po vsem tem času opazila, da vsak, ki obiskuje oz. ki je deležen tako strukturirane vadbe s pravilnim nadzorom, lahko doseže številne pozitivne reakcije in preseže svoja pričakovanja. Če bi moja profesorica kinezioterapije Viš.pred.mag Darja Ščepanovič, viš.fiziot. videla kako se je teorija gibanja prelila v prakso, bi bila zagotovo zelo vesela in verjamem, da bi ta vadba bila ocenjena s čisto desetko.
Res je, da dokler ne preskusiš ne veš. Vendar sama kot dipl. fizioterapevt vem, da je pravilna izvedba tako zelo zelo pomembna, saj s tem lahko preprečimo nastajanje poškodb, še več, lahko odpravimo mnogo težav. Izboljša se lahko naša drža, hoja, bolje se počutimo, nimamo več glavobolov, večkrat se lahko pocrkljamo s kakšnim pregreškom pri hranjenju in najpomembnejše… bolj polni smo v sebi, v svojem srcu.
Ja res ta Body & Mind je nekaj več, le prepustiti se moramo naši vaditeljici, ki ima ogromno znanja. In kar je vredno največ…črpa iz svojih izkušenj in ima čudovit notranji občutek.  Nekako te zasvoji – pozitivno 😉 Kar ne gre več brez.
Sama sem bila že na številnih različnih vadbah, celo ocenjevati smo morali vaditelje, za poročilo o pravilnostih in pomanjkljivostih pri izvedbi njihovih vadb.

In vsaka je bila v večini fokusirana v eno smer in posledično je del populacije odpadel oz. se ni mogel udeležiti teh vadb. Prav tako pa nobena ni zadostila zahtevam standardov fiziologije gibanja. Tukaj, pri vadbi Body & Mind pa je zasnova drugačna in lahko bi prišel resnično vsak. Naj bo to vrhunski športnik, starostnik, suh, debel ali pa morda mamica po 6. tednu po porodu… In skoraj bi pozabila na tiste, ki imajo morda kakršnekoli težave z ravnotežjem, z kroničnimi bolečinami v križu ali morda kje drugje in še in še…!

Za konec lahko rečem le to, da to ni le vadba, to je terapija, ki zajema celoto… Hvala Urška Riher, da si zasnovala tako lepo pot, ki nas pelje naprej po naših željah srca in naše ženstvenosti ;)! Čutim, da bomo do starosti migali skupaj ;-)”

CYMERA_20150130_094043

Nimam fakultete za šport a kljub temu verjamem vase!!

Nimam fakultete za šport a kljub temu verjamem vase!!!

Se lahko prosim malo skašljam…Velikokrat od nekaterih ljudi, ki prihajajo iz fakultete za šport prebiram kako smo mi neki »kvazi« trenerji, ki smo opravili takšne in drugačne licence nesposobni in, da sploh ne bi smeli imeti opravka z ljudmi.
Veste kaj…jaz sem se s svojim egom kar nekaj časa borila s tem. Potem pa sem začela vrednotiti svoje delo točno tako kot sem začutila.

Dokler imajo moji vadeči rezultate in se spreminjajo celostno potem verjetno počnem nekaj dobro. Ko pride k meni vadeča, ki je ravno bila na zdravniškem pregledu vključno z obremenitvenim testom in mi pove, da je rezultate izboljšala za skoraj 40% potem verjetno nekaj delam dobro. Ko pridejo k meni ljudje z bolečinami v križu, po operaciji kolena in mi po vadbi pošljejo sporočilo, da se počutijo odlično in, da so čez nekaj časa bolečine prisotne vedno bolj poredko potem nekaj delam ok, kajne!? Ko mi rečejo zdravniki, ki hodijo k meni, da delam dobro potem je nekaj ok!? Ko mi fizioterapevtka, ki je moja vadeča preda čudovite strokovne besede podkrepljene iz zdravstvenega vidika o moji vadbi potem je nekaj ok!?

Res je da v roki nimam diplome iz fakultete za šport ampak to ne pomeni, da nimam pojma o tem kar počnem. Nisem naredila samo licenc in si rekla vse vem…Z vsakim izobraževanjem ugotovim koliko malo vem…ves čas se izobražujem. V končni fazi ste tudi vi predelovali na faksu različno literaturo, kajne!? No dosegljiva je vsem…tudi nam »kvazi« trenerjem. Žal pač vsi ne vemo pri 18tih letih kaj bi bila naša sanjska služba. In svoje poslanstvo najdemo kasneje. Sem pa diplomirala iz kemije – SO WHAT!!! Naj zdaj vsem kemikom solim pamet če so dobri ali ne!!!? In kaj mi je dala diploma – VZTRAJNOST, ker sem kljub zavedanju da to ni moj sanjski poklic vztrajala in končala. In nisem imela možnosti presedlat na drugo fakulteto – iz osebnih razlogov. No takrat tudi želje o tem nisem imela.
Nisem trenerka vrhunskim športnikom ker tega znanja nimam…vem pa da imam dovolj znanja za tisto kar počnem s srcem in vem tudi kaj še potrebujem, da bom na tem področju še boljša. Sicer pa vsakdo mora 1x začeti, kajne!?

Ko gredo moji vadeči kam drugam na trening in jim tam drugi trenerji – tudi iz fakultete za šport povedo kako imajo dobro tehniko izvajanja vaj in jih vprašajo kje trenirajo potem verjetno delam dobro, kajne!?
Sama sem leta in leta hodila na različne treninge in vodene vadbe. Pred mano so stali tudi trenerji iz fakultete za šport. Ampak vam bom nekaj povedala. Dokler pred mano stoji oseba, ki v prvi vrsti trening izvaja zase in mi samo šteje po taktu ter sama izvaja vaje zraven, zame to ni kvaliteta. Na takšen način sem si sama priborila veliko poškodb. Trener je tam zato, da izvaja kontrolo nad vadečimi in jih motivira. Doživela sem tudi osebne treninge v fitnesu kjer se je trener več ukvarjal s svojim telefonom kot z mano…in bil je iz fakultete za šport.
Veste kaj…potem se prav nihče ne sme priučiti drugega poklica, ker je to smrtno nevarno.

Jaz potem ne smem hoditi k kozmetičarki s katero sem zadovoljna, če slučajno ni opravila srednje kozmetične šole, ker samo s tečajem pa res ne more dobro delati. In moja koža je seveda pomembna prav toliko kot telo.

Pa tudi v vrtcu morem zahtevati, da morajo biti vse vzgojiteljice iz fakultet in, da mi niti pod točko razno otroka v vrtcu ne sme čuvati oseba, ki se je samo v enem letu prekvalificirala za ta poklic. Saj pa je najbolj pomembno za otroka prav to, da ve, da se je njegova vzgojiteljica kar štiri leta za to izobraževala na faksu.

Lepo vas prosim ljudje, kje živimo!!!! Lahko je dosti bolj sposobna in srčna kot tista s fakulteto. Najbolje, da po ulici začnemo hoditi z diplomami, ker to je res tisto kar šteje – HALO!!!

Ni prav, da se meče takšna slaba luč na nas in na vse tiste, ki se pač nismo izšolali že pri 20tih za svoj poklic.!!! Važno je, da svoje poslanstvo izvajamo s SRCEM in ne s papirjem v rokah!!!

Ljudje pa se o vsem tem lahko vedno prepričajo sami. Moji največji življenjski učitelji ne opravljajo delo iz svojih fakultet…opravljajo pa svoja poslanstva z vsem svojim srcem in izkušnjami zaradi katerih so postali uspešni!!!

Tudi teorija sama ti ne koristi veliko…pomembna je pot, ki jo prehodiš. In, ko si različni trenerji, doktorji in ne vem kaj še vse tako radi delajo norce iz tega, da je dober trener samo tisti, ki ima mišice…ni res. Je pa vsekakor dolžnost nekoga, ki predaja naprej zdrav življenjski slog, da tudi sam izgleda temu primerno!!! In pika. Jaz vem kje je meja mojega znanja…ko se ne znajdem več in se zavem, da za to nimam več ustreznega znanja to osebo priporočim dalje drugim strokovnjakom.

Sodelujem z različnimi…nekateri so iz fakultete za šport spet drugi ne. Vsi pa SO ljudje!!! In vsi me spoštujejo tako kot jaz njih. Tako, da vsi ki dvomite vase, da ste manj vredni zaradi takšnih in drugačnih stvari povejte svojemu egu naj se gre solit in verjemite vase!!!

believe-in-yourself

Naj vas dežne kapljice nežno pobožajo

Večkrat v življenju pride kakšen dan, dva ali trije, ko nam ne gre vse tako kot bi si sami želeli. Takšni dnevi se nehote lahko razvlečejo na tedne, mesce ali tudi leta.
Odvisno od nas samih je kdaj se znamo zaustaviti in si reči, da je dovolj.
Ponavadi imamo dve možnosti.

Ena od možnosti je, da obsedimo tu kjer smo in se še naprej smilimo sami sebi in obtožujemo za nastale probleme vse okoli nas…sistem ali ljudi.
Druga možnost je, da se odločimo narediti trening znotraj sebe. Samega sebe »bildamo« in iščemo pozitiven izhod iz nastale situacije…nekje vendarle mora biti lučka na koncu tunela.
Jaz osebno sama sebe treniram na način, da si dovolim čutiti vso jezo, žalost in tesnobo…Najpogosteje vzamem beležko in v njo zapisujem vse kar me moti. Ali vzamem superge in si odpravim čistit glavo na zrak. Še raje grem na sprehod in se prvo dobro zjočem nato pa se pogovorim sama s sabo – NAGLAS!!!
Iščem rešitve kot mala miška v labirintu. In vedno znova uporabljam magično besedo UREDU JE ali VSE JE OK.
In veste kaj…res je vse uredu. Tu kjer trenutno smo tu moramo biti. Življenje samo že ve zakaj nas je postavilo sem.
In pogosto znotraj sebe tudi sami vemo zakaj je tako…le priznati si tega ne želimo in pogledati resnici v oči.

Ko se jaz osebno soočam s težavami se vedno vprašam – kaj mi želiš življenje zdaj povedati. Odgovor dobim zelo hitro. Kako pa potem z vsem tem vozim naprej pa je drugo vprašanje.
Seveda je težko saj pa vemo, da življenje ni pravljica. In te besede vam ne pišem danes kar tako – pišem jih iz izkušenj. Že nekaj časa me življenje preizkuša. Celo večkrat dnevno mi pošilja različne izpite in me preizkuša, če jih bom tokrat opravila!?
Bolj, ko sem v stiku sama s sabo več izpitov opravim…nekatere še vedno pogrnem ampak mogoče ne na celi črti tako kot včasih. Se pravi za te izpite bom morala znotraj sebe še več trenirati…!
Ampak to moram storiti zase in za svojo lepšo prihodnost in lastno srečo. Le s srečo znotraj sebe bom lahko še boljša žena in kvalitetnejša mama.
Polagam pa prav vsem na srce…ne bodite neučakani. Ko se ljudje začnemo resnično spreminjati se nam zdi, da premikamo gore…okolica pa na začetku redko kdaj opazi spremembe. Ampak naj vas to na novi poti ne zaustavi. Ko vidite, da ste sposobni nekatere situacije že prav lepo obvladati si to zapišite kot mali dokazek. Deluje 😉
In veš kaj ti povem – tebi, ki ravnokar bereš te vrstice – ZMOREŠ TUDI TI!!!
Če bi meni nekdo ob rojstvu povedal čez kakšne preizkušnje bom morala iti do svojih skoraj 32 let bi mu takoj rekla naj me nemudoma odpelje nazaj tja od koder sem prišla 😉
A danes sem tu…v tem trenutku točno takšna kot sem. Do sem pa se mi zdi, da garam kot konj 😉 Ampak je vseeno VSE UREDU!!!
Vem, da me čaka še ogromno. Vem pa tudi, da je zadnji čas, da začnemo skupaj soustvarjati nov svet. Poln nežnosti, mehkobe in poštenosti do drug drugega.
Greš z mano? Več nas bo…lepše bo!!!
Odpri oči in poglej kaj ti sporoča tvoje življenje.

Odprimo srca in si pomagajmo. Ne boste verjeli ampak iz izkušenj vam povem…v sebi velika večina od nas nosi isto bolečino, ki izvira iz naših vzorcev daleč daleč nazaj!!!
Pogumno stopimo naprej!!!
Objem Urška *

DSCN2189-001

 

ODNOSI in SAMOSPOŠTOVANJE – kako pa je kaj pri Vas!?

ODNOSI in SAMOSPOŠTOVANJE

Kako se spoštujete v odnosu s sodelavci, prijatelji, sorodniki? Kako v resnici spoštujete svoje delo? Kako vi spoštujete druge? Pustimo danes ob strani družino ali partnerja.
Občutek, ko bi nekomu rad iskreno nekaj povedal, pa si ne upaš, ker se bojiš reakcije…bojiš se, da boš spet ti najslabši človek…bojiš se, da te bodo obsojali. A znotraj tebe vre, ker se ti zdi, da vse sprejemaš za ljubi mir. Se razdajaš…a v resnici se prazniš. In pride trenutek, ko znotraj sebe popolnoma ugasneš. Ker ne zmoreš več…ker bi vse najraje nekam poslal….!
Pa bodimo iskreni…kdo je kriv za to. Mi sami ali ostali? Mi sami…ker se nimamo dovolj radi in, ker se ne spoštujemo dovolj…in ker seveda ne verjamemo vase.
Ampak verjemite mi, da obstaja druga pot…!!!

Tudi sama sem se leta in leta razdaja za vse druge. Najpogosteje za osebe, ki tega vsekakor niso bile vredne in tega tudi niso znale ceniti. Z razdajanjem ni nič narobe…ampak razdajajmo se za tiste res prave ljudi. Teh pa je zelo zelo malo, se strinjate!?

Jaz se vsak dan razdajam za moje vadeče…želim jim predati vsako moje novo znanje, želim jih usmerjati na pravo pot, želim, da napredujejo in se počutijo ob meni prijetno. No, s tem razdajanjem seveda ni nič narobe. V zameno vsekakor pričakujem njihovo spoštovanje in upoštevanje mojih pravil!!!

Ja, sedaj sem prišla že tako daleč, da sem že bila sposobna kakšni osebi reči, da ji naša vrata niso odprta. Ker sem vedela, da ne prihaja s takšnim namenom. Okoli sebe si želim vsekakor imeti ljudi, kot sem sama…poštene, iskrene in odgovorne. S poslušanjem izgovorov sem zaenkrat zaključila. Ne potrebujem tega. Energijo raje usmerim v ljudi, ki si želijo kvalitete in uspehov. Njim sem prav vedno na voljo. Na trenutke mi kakšna ženska reče, da bi sicer ona res zelo rada bila fit in aktivna ampak je žal karta predraga…najpogosteje pogledam njene nohte 😉 Ko ugotovim, da ima denar za gel nohte, ki so po vsej verjetnosti dražji od moje mesečne karte zgodbo kar zaključim. No to ji sicer tudi povem…ampak nohti seveda ostanejo prioriteta. 😉
To zmorem sedaj…včasih nisem znala!!! In nihče nima za vse…no mogoče nekateri že 😉 Ampak v življenju si je potrebno povedati kaj ti je zares pomembno…in potem se z veseljem odpoveš kakšni manj pomembni zadevi ali storitvi. Skromnost je lepa čednost…dušo lahko polnimo z dosti lepšimi stvarmi, dejanji kot samo z oblačili in dodatki, ki se svetijo na zunaj. Sem sama velika zagovornica kvalitetnih oblačil…ampak si vsake toliko časa privarčujem in raje kupujem postopoma kvaliteto, kot, da kupim deset tistih nekvalitetnih. Računica je boljša – verjemite. 😉

Kako pa kaj v službah? Ste inovativni, kreativni, sposobni in se ves čas trudite in vlagate v svoje znanje na koncu pa ugotovite, da si vaše ideje lastijo sodelavci? 😉 Vaša ideja je vaša…in ne potrebujete trobiti celemu svetu kako odlično zamisel ste dobili 😉 Z veseljem pa povejte to pravim osebam v katere verjamete in veste, da vam želijo dobro in, da vam privoščijo uspeh. S tem niste slabi ljudje…le naučite se prepoznati profile ljudi. Ko ste resnično iskreni VI sami do sebe je to veliko lažje prepoznati. Po vsej verjetnosti boste večini sodelavcev nezanimivi, ker se ne boste vpletali v vse trače in se boste raje držali malo zase…ampak nič hudega. Eno podobno dušo boste 100% našli.

Kaj pa kaj sorodniki in prijatelji!? Še vedno hodite na vsa tista družinska srečanja, ki so na zunaj tako zelo popolna? Ker pač mislite, da je to vaša dolžnost? No…spet imate dve možnosti. Enostavno pač ne grete ali pa se ukvarjate samo s sorodniki s katerimi se resnično razumete. Zakaj se že moramo vsi tako hinavsko smejati drug drugemu, če se v resnici niti malo ne razumemo in nismo na istih frekvencah…Mene hinavski zdravo  tako zelo zaboli, da bi lahko bruhala. Bonton gor ali dol. Ta oseba ni slaba in tudi vi niste…pač ste na različnih bregovih. To je to!!!
Prijatelji, prijateljice!? Kar naprej govorite po telefonu, ker ima vaša prijateljica kup problemov in vi ste njena rešiteljica…ker brez vas res ne bo zmogla. Zaradi tega po vsej verjetnosti trpi vsa vaša družina. Ampak vi ste dobra duša in ona vas res rabi. Po vsej verjetnosti se ji še kdaj zlažete, da je kdo bolan, ker se vam jo ne da poslušati ali oditi z njo na kavo. Ja, ja…to jaz vse poznam. Nisem si upala povedati »prijateljem«, da se mi pač ne da in, da si želim biti s svojo družino.
Halo!? Očitno ob sebi nisem imela pravih oseb…pravi prijatelji razumejo in se te ne lastijo. Pravi prijatelj priskoči na pomoč…poda kakšen pameten nasvet in ti da eno brco v rit, da čim hitreje splavaš iz dreka. Pravi prijatelj razume, da živiš svoje življenje!!!

Kako pa kaj vaše delo!? Ste sam svoj šef?
Težko računate prijateljem, sorodnikom in vsem s katerimi ste v dobrem odnosu!?
Če resnično cenite in spoštujete svoje delo potem to ne sme biti težko. Zavedate se, da je to vaš kruh. V to vlagate ogromno ur izobraževanja, ki seveda niso zastonj, truda, časa in energije. Čas je denar, kajne? Noben uspeh ne pade iz neba…zato je potrebno garati, si upati, razkirati in globoko v sebi verjeti vase!!! Ni lahko…velikokrat padeš a potisneš naprej, ker preprosto verjameš. Prav vsak lahko poskusi, kajne???
Ko grem jaz kupovati oblačila k moji zelo dobri prijateljici od nje ne bom pričakovala, da mi oblačila kar podari ali, da mi da popust…To je njeno delo in njen kruh…s tem denarjem ona preživlja družino.
Ko grem na masažo, terapijo k meni zelo dragi osebi niti pod razno ne pričakujem, da se bo z mano ukvarjala zastonj. Ker je njeno znanje vredno ogromno. In pač živimo v svetu kjer ne moremo storitev plačevati z objemi in besedami!!!
Ko boste resnično spoštovali svoje delo bo prišel čas, ko ga bodo začeli spoštovati tudi drugi. Ljudje v veliki večini ne cenijo uslug…cenijo tisto, kar plačajo oz., plačamo!
Tu sem jaz rabila ogromno časa in dela na sebi, da sem resnično začela verjeti vase in se spoštovati (včasih še vedno ne dovolj). Če jaz spoštujem druge želim, da tudi mene ostali. Pride čas, ko si je v življenju potrebno reči STOP. Ker zaradi vsega razdajanja znotraj sebe umiraš po obrokih.
In dragi moji…ŽIVLJENJE je igra. Igrajmo jo pošteno ter iskreno!!! Spoštujte sebe in potem boste lahko tudi ostale in ostali bodo lahko vas. In večkrat boste sposobni reči besedo NE!!!

Iz svojega življenja počistite ljudi, ki vas dušijo in so odvisni od vas. To ne pomeni, da jim želite slabo. Le svojo energijo želite porabiti za kaj bolj pametnega!!!

Leto pred nami je bilo izredno močno…v letu 2015 pa bodo energije še bolj močne. Izkoristite jih za prave stvari in dejanja!!!
In veste kaj…požvižgajte se na vse komentarje, da ste po novem ošabni, egoistični, da se »nosite«, da vam itak ne bo uspelo, itd…!!!

Saj veste…tisti pravi ljudje bodo vedno verjeli v vas…ostali pa se naj obremenjujejo z vami – očitno ste dobra roba!!! In hitro se bodo naveličali saj bodo našli kmalu naslednjo žrtev 😉

Pojdite na spehod v naravo zadihajte in si glasno povejte, da zmorete!!!! <3

 

DSC_4471

 

LJUBEZEN…jo resnično ČUTIMO!?

Končno čutim ljubezen. Tisto pravo ljubezen. Ljubezen, ki raste iz spoštovanja in brezpogojnega zaupanja. Čutim! Končno se zavedam kaj sploh pomeni beseda ČUTITI. Čutim svojo šibkost, čutim svojo moč. In sprejemam. Dobro in slabo.

Verjetno se zdaj sprašujete kaj sedaj pametujem o ljubezni. Saj pa vendar vsi vemo kako je, ko si zaljubljen in, da to slej kot prej mine. S tem se sprijaznimo in potem največkrat živimo drug mimo drugega in pozabimo še nase.

Jaz pa vam iskreno priznam, da sem LJUBEZEN spoznala šele sedaj pri svojih skoraj 32 letih. Tisto pravo. Tisto, ki ne mine, ker se za to ljubezen trudiš z vsem svojim srcem.

Na trenutke se mi zazdi, da se mi odpirajo vrata v nebesa ali kamorkoli že. :-)

Bilo je vredno vsake bolečine in vsake brazgotine. Brazgotine počasi izginjajo…počasi, počasi. Ena za drugo. In bilo je vredno začeti rušiti trden oklep, ki me je obdajal…gradila sem ga več let…in tudi rušila ga bom postopoma.

Kljub temu, da je za mano že nekaj let zakona in, da imam 2 otročka sem se prvič v življenju resnično zaljubila. Zakaj!? Ker si dovolim ČUTITI. Ker se ne bojim več, da bom spet prizadeta. Dovolj je preteklosti, dovolj je strahov. To kar sedaj dajem to sedaj prejemam. Čudovito je. Čudovito je resnično čutiti partnerja in resnično čutiti materinstvo. Ko si ljubeč in hkrati odločen.

Sedaj verjetno mislite, da pri nas rastejo rožice :-) Ne, ne…le problemi se rešujejo sproti in to na zelo nežen način. Ker moj strah ne kriči več z mojim glasom. Ker se poslušam in nisem več zakoreninjena samo v svoj prav. Ker si nikogar več ne lastim. Ker nimam nobene pravice posegati v življenje partnerja. In ga spreminjati.

Vam nekaj izdam!? Ko začnemo spreminjati sebe se skupaj z nami spremeni CEL SVET. <3

A do tega rezultata ne vodi prav nobena bližnjica. Vodi pa do tega rezultata LJUBEZEN. Zaljubimo se najprej vase in potem bomo lahko resnično ljubili tudi druge. Oh ja, saj to že vsi vemo, kajne!? :-)

No, da se zaljubite vase vseeno ne pomeni, da mislite, da ste na svetu ena in edina oseba in, da mislite, da se mora cel svet vrteti okoli vas. Ja, ja…to fazo poznam oz., sem jo dolgo let poznala. Vse se je moralo vrteti okoli mene. Seveda, tako zelo lačna sem bila vsake potrditve…Pa je to rešitev!? Ne, ni…!!!

Vase se zaljubimo, ko se sprejmemo. Ko si priznamo katere življenjske izpite smo pogrnili na celi črti. In, ko se zavemo, da naslednje izpite želimo opraviti!!!

To je dolga pot…če pomislim na mojo zgodbo bo 14.2.2015 točno 2 leti odkar sem si zaželela resničnih sprememb ZNOTRAJ SEBE!!! 

Ja znotraj sebe garamo na različne načine in po svetu hodimo z podočnjaki in kot pravi mesečniki. To delo je naporno. Nič nimaš za pokazati a sam si popolnoma izčrpan. Komaj preživiš določene dneve in potem si hvaležen, da pride vsake toliko časa naokoli kakšen val dobre energije. In tako pluješ. Kako spreminjamo svojo notranjost je odvisno od vsakega posameznika. Vsak najde svoj način, svoje orodje.

A kljub svoji notranjosti je pomembno poskrbeti tudi za naše ogrodje – naše fizično telo. Lepo telo je le še jagoda na vrhu smetane. Čudoviti znotraj – čudoviti navzven. 

Tako kot je potrebno garati za našo čisto notranjost prav tako se je potrebno potruditi tudi za naše fizično telo. Če želimo čvrsto telo je za to seveda potrebno nekaj storiti :-) Trenirati z občutkom, poiskati fokus in jasen cilj!!!

Pred kratkim sem razmišljala in ugotovila(mogoče se ne bo prebralo ravno prijetno) :-):

Ko si znotraj sebe napolnjen z vsem drekom, negativnimi mislimi, dejanji in STRAHOM takrat počneš po vsej verjetnosti vse kar je nesprejemljivo, nemoralno…No, PRAVIH VREDNOT takrat sploh ne poznaš. Uživaš v tem, da si kao največji “car” in za vse okoli tebe ti je vseeno. Bolj, kot prizadeneš – bolje se počutiš, čeprav si v resnici tega ne želiš. Vendar ne znaš drugače.

Te stvari se lahko kažejo tudi v športu. V takšnem obdobju ti je gibanje zadnja briga ali pa izbereš drugo skrajnost (to je bil moj primer), da treniraš kot žival, ne kot človek, še manj kot ženska. Če kdo zmore, zmorem jaz!!! :-)

Vem, vem…niste vsi takšni :-) A govorim verjetno o večini, ki izhajamo iz podobnih vzorcev.

Ko pa postajaš znotraj sebe vedno bolj čist in čudovit pa se začne počasi vse obračati. Ne želiš več prizadeti, ker končno čutiš kako zelo boli. Ne obsojaš, ne obtožuješ…Odmakneš se od negativnih energij.

In kar naenkrat ti življenje začne samo ponujati vse kar ti paše. Končno se poslušaš. Kar naenkrat ti zapaše zdrava prehrana in nimaš več občutka, da se ves čas nečemu odrekaš. Ko se ti zahoče kaj nezdravega poješ in greš dalje. Se ne obsojaš!!!

Začneš jesti po občutku, brez stradanja ali druge skrajnost – nažiranja. Nič več ne računaš, nič več ne razmišljaš kdaj sadje, kdaj ne...Kar naenkrat ne potrebuješ več nobene diete!!! Končno treniraš zato, da se dobro počutiš in, da posledično izgledaš tudi FIT in zapeljivo.

Seveda je pomembno vse – CELOTA!!!

Mogoče mi ne verjamete, mogoče mislite, da nakladam a pri meni se je zgodilo točno to kar ste prebrali.

Počistite vse kar je slabo in povabite vse kar je dobro.

Pri ukvarjanju s fizičnim telesom vam z veseljem pomagam :-) In s tem Vam bom verjetno posledično pomagala še kje drugje. Nič ne počnem namesto vas…vas pa lahko usmerjam, do tja ko znam in zmorem.

Zakaj bi hodili naokrog, če vam lahko kdo prišepne, da obstaja pa morda kakšna bližnjica. :-)

Pošiljam vam en čudovit, nežen zimski pozdravček!!!

Objem,

Urška

DSC_4215

 

ZELENJAVNI narastek s SKUTO in TUNO

Sestavine:

1 paket zamrznjene zelenjave

2 veliki konzervi tune

2 žlici olivnega olja

250 g skute

3 jajca

Začimbe po želji

Stvar je sila preprosta. V eno posodo daš vse sestavine razen beljakov. Te posebej stepeš v sneg in  jih počasi primešaš na koncu.

Pečeš cca 40 min na 180 st., celzija. Malo pred koncem pečenja naribaš še malo sira – po želji.

Dober tek :-)

2014-11-15 14.07.19

LOSOSOV namaz

Sestavine:

1 jajce

1 kotlet lososa

80 g skute

Začimbe (sol, poper, česen)

 

Losos popečemo na olivnem olju ali na kokosovem maslu.

Skuhamo 1 trdo kuhano jajce.

Lososu odstranimo kosti, zraven narežemo jajčko, dodamo skuto in začimbe po okusu.

Dobro pretlačimo z vilico in namaz shranimo v hladilnik.

10518839_349870371861006_3341988193974657699_n

Iščemo novo ime…Body&Mind se spremeni v …!?

Bilo je nekje marca ko se začutila, da me kliče joga, pilates…skratka vadbe v konceptu Body&Mind-a.

Vpisala sem se tudi na enoletni učiteljski tečaj joge, obiskovala razne delavnice za pilates vaje in vso novo znanje usmerjala tudi v nov koncept vadbe.

Vedela sem le to, da želim predati v tem drugem konceptu bolj žensko vadbo.

Začeli smo septembra in skupina se je začela lepo polniti. Delala sem po občutku. Sledila tudi temu kakšna skupina je in kaj moje drage vadeče potrebujejo. Prve 3 tedne sem se malo lovila. Zakaj? Ker sem predajala nekaj kar globoko nisem čutila, Vedela pa sem, da spada v koncept vadb Body&Mind.

Pa sem se uprla…komu!? V prvi vrsti sama sebi in na naslednjem treningu predala tisto, kar sem si resnično globoko v sebi želela. Skupina se je kar dvignila in dobila sem signal, da sem na pravi poti.

Dober signal je bil tudi ta, ko sem odgovarjala ženskam, ki so me klicale glede nove vadbe in spraševale, če imamo jogo ali pilates…Vedno sem odgovorila, NIČ od tega :-) Pridite preizkusit in boste videle.

Vse kar sem vedela povedati in opisati z besedami je bilo to, da pri tej vadbi želim potegnati iz žensk vso njihovo žensko energijo, eleganco, gracioznost, nežnost in hkrati trdno žensko moč in vztrajnost. In, da to z največjim veseljem povezujem v šport in gibanje.

Na zadnjem treningu pa je do mene prišla gospa in rekla: ” Veste kaj tole je čudovita vadba ampak prav nič v konceptu vadb, ki spadajo v “sistem” Body&Mind-a. “

Še isti večer sem se pogovarjala doma sama s sabo in tako se je začela pot iskanja novega imena.

Ne to ni vadba TNZ, tudi aerobika ne, pa tudi poskokov ni. Je še vedno visokointenzivna vadba vendar na poudarku bolj ženskih bikini vaj. Ogromno vaj za naše globoke mišice, roke, zadnjico…Potrebna je miselnost, fokus in poglobitev v vajo. Ampak zraven garamo. Mišice opravljajo veliko delo.

Vsekakor gre za funkcionalno vadbo s pridihom ŽENSKE ENERGIJE!!!

No naših 10 min na koncu vadbe ne damo. Tam ostaja fokus MIND kjer vas vodim po občutku in želim predati, da pogumno stopite na svojo pravo pot in spoznate svoj JAZ. Da se otresete strahov in postanete pogumne in nežne.

Skratka rabim vašo pomoč. :-) Iščemo novo ime za našo novo vadbo.

Vesela bom vseh predlogov…zmagvalno ime prejme nagrado :-)

Na plan z vašo izvirnostjo :-)

Objem,

Urška

 

 

ODLOČITEV – od kod v RESNICI prihaja?

ODLOČITEV – Od kod v resnici prihaja!?

Priznam, da bom zapisala zgodbo, ki je zelo občutljiva. Ampak jo bom, ker čutim, da jo moram predati. V življenju ljudje sprejemamo različne odločitve. In največkrat jih sprejemamo z zamegljenim umom in predvsem iz strahu. Dokler v sebi res ne najdemo tiste prave iskrene osebe, ki biva v nas drugače ne mora biti. Takrat enostavno nismo sposobni razmišljati s srcem in slediti notranjemu glasu. Vse preračunavamo in vodi nas samo um.

In prav tako sem tudi jaz pred sedmimi leti sprejela odločitev zgolj s svojo glavo. Takrat pač nisem vedela kaj pomeni nekaj resnično čutiti. Želela sem se poročiti in imeti dva otročka z minimalno razliko. Pri 24 letih sem pač mislila, da vse vem.

Danes lahko odkrito priznam zakaj sem želela poroko in otroke. Izvedela sem pred kratkim, ko sem začela stopati vase. Zgodba pa se je začela odvijati po končanem faksu. Od faksa in vsega učenja sem bila noro utrujena. Praktično sem bila pri svojih 24 letih utrujena tudi od življenja. Od igranja popolnosti. Poroka, družina. Vse to mi je v tistem trenutku predstavljajo varnost. Varnost, da imam ob sebi partnerja, ker sama s sabo res nisem vedela kaj bi počela. Ter otroci seveda. Družba pa nam tako ali tako narekuje čemu je potrebno slediti. Najprej štalca potem pa kravca. In tako smo sprogramirani. Šola, služba, stanovanje, družina…No pri meni je vseeno šlo malo drugače. Šola, družina, 4 leta tavanja v temi, služba ter iskanje svoje lastne notranje sreče.

Kljub družini pa še vedno nisem našla sreče. Bila sem obupna mama…mama, ki je bila prestrašena. Mama, ki je odlično kopirala vse svoje slabe vzorce. Bila sem mama, ki enostavno ni čutila svojih otrok. Kako to vem? Vem, ker zdaj ju čutim. Neverjetni občutki. Ko enostavno nisi več mama in partnerka, ki cele dneve kriči. Pa vendar sem kričala…kričala tudi globoko v sebi. Vedno, ko sem kričala in za vse krivila druge sem bila sama najbolj prestrašena. Globoko v sebi sem bila polomljena.

Nisem vonjala svojih otrok. No sedaj bi jih lahko cele dneve. In prišel je tudi trenutek, ko me je vsak dan obiskal občutek krivde. Zakaj si zamudila vsa ta čudovita leta!?

Pa sem jih res? Ne, jih nisem. Vem, da sta si naju izbrala za starša s posebnim namenom. Tako kot sem si jaz izbrala svoje. Prišla sta v najino življenje, da si skupaj predamo novo pot, nove izkušnje. Mogoče res nista imela ob sebi pomirjene mame sta pa zato ves čas imela ob sebi umirjenega očeta. In zato sem neizmerno hvaležna.

Sedaj končno razumem stavek: umirjena mati – umirjen otrok. Kar vsekakor ne pomeni, da se pri nas nikoli več ne skregamo in, da je vse kot v pravljici. Da sta otroka idealna in ubogata na prvo besedo. Ah kje pa…ampak končno sta postala spet otročka z žarom in mehkobo v očeh. Nista več prestrašena. Ko polijeta kozarec z vodo nič več strahu kako bo mati spet kričala.

Nova mami sedaj reagirala drugače. In tudi, ko dvignemo glas in spremenimo ton glasu vesta zakaj. Včasih je mati kričala brez razloga. Sedaj tudi ko se prižge rdeči alarm, da se bo mami vsak čas odpeljalo, mati več ne kriči. Ampak govori odločno iz srca z drugačnim tonom glasu kot takrat, ko se zabavamo. In otroci resnično čutijo kdaj govorite iz svojega srca.

Takrat ste odločne in prepričane same vase. In otrok se takrat ne bo upiral. Govoriti resnično iz srca pa zahteva trening. Ni enostavno, verjemite mi. In velika večina misli sedaj na svoje srce….Ampak ko ženske govorimo iz srca v resnici govorimo iz maternice…Dolga zgodba…ko bo pravi trenutek bom to z veseljem predajala in učila!!! Do takrat pa moram sama to popolnoma ozavestiti. Tudi jaz še treniram :-)

In večkrat pomislim…ko bi že takrat imela vse te občutke. Ampak ne…potem pot, ki jo moram prehoditi sama in s svojo družino ne bi bila ista. Točno to se je moralo zgoditi. In v trenutku ljubezni se nama je 2x zgodilo nekaj najbolj čudovitega.

Zame je to ponovno rojstvo. Sebe, mojih otrok. Nov začetek partnerstva. Novo življenje. Bila sta poslana, da postaneta moja – najina učitelja. Te dve čudoviti dušici s čudoviti rjavimi očkami in dolgimi trepalnicami. In vse te modre izjave, ki jih večkrat izrečeta vem, da prihajajo iz globin. In tudi partner…zberemo si ga z namenom. In jaz sem tudi ta namen spoznala.

Vse pogosteje srečujem tudi pare, ki ob sebi prav nič ne pogrešajo otrok a okolica pritiska na njih z vso močjo. Če tako čutite sledite temu…vsekakor je z namenom. Kdo pa nam ima pravico soditi!?

Prav nihče…jaz sem danes neizmerno hvaležna, da imam ob sebi partnerja – moža, ki me dnevno uči različnih stvari. Verjamem, da se še sam tega ne zaveda. In hvaležna iz srca, da sem končno postala prava mama. Mama, ki čuti. Pa to vsekakor ne pomeni, da otroka samo ujčkam. Postavljam tudi jasne meje in pravila. Skupaj z očetom.

In naučila sem se tudi, da je čas, da spustim iz svojega gnezda sina in ga predam očetu. Enkrat sem slišala od moje življenjske učiteljice in terapevtke zelo dober nasvet. Ko te sin nekaj vpraša reci, da ne veš in naj gre vprašat očeta. Dovolj je bilo 6 let varnosti…prepusti ga očetu, zaupaj in ga nauči, da bo mati vedno ob njemu ko bo potreboval tolažbo.

Ampak pravijo, da so sinovi bolj od mamic, hčere pa bolj od očetov!? Ja, sedaj razumem, ta naveza ni prava. In vleče se že leta in leta…Čas je, da naša generacija spremeni ta vzorec. In s tem bo prišel tudi trenutek, ko bodo ženske spet postale ženske in moški spet moški. Vsakemu spolu se bo nazaj vrnila tista prava energija.

Skupaj zmoremo. In našim otročkim s tem predajamo nekaj zares VELIKEGA!!!

family

Globoko v srcu prav nikoli nismo obupali…in smo veseli, da je naša pot vedno bolj skupna! Pogumno stopamo naprej…korak za korakom!!! Photo: prvo družinsko slikanje z našo Marijo (september 2011).