VSE in hkrati NIČ!

Naslov, ki sem ga zapisala mi je zelo blizu in verjamem, da je poznan tudi vam.
Imate avto, oblačila, obutev, službo, zdravje, zdrave otroke, topla stanovanja…JA!

Kako se počutite, ko pomislite na vse to, kar imate. Ste zadovoljni, hvaležni!? Ali se mogoče počutite prazne, ste ves čas pod pritiskom in še sami ne veste kakšnem!? Se zjutraj zbudite in ne najdete razloga, da bi to bil vaš najlepši dan, ker je itak vsak dan eno in isto…služba, tempo, otroci nas »jezijo«, itd….

Ja, vem kako to gre. Stalno pritoževanje, tiščanje v prsih, zmedeni občutki, kljub temu da imamo praktično po domače povedano polno rit vsega!

Vam je znano? Imate vse, po vsej verjetnosti se niti ne zavedate, kaj vse imate a se vseeno počutite prazne, neizpopolnjene, skoraj je ni stvari, ki bi vas resnično osrečila. Ja, seveda je ni…ker stvar te ne more osrečiti, čutenja pa te lahko. In ko 1x stopiš na to pot, svet postaja lepši…

Vam zapišem svojo izkušnjo, da je lahko drugače.
Priznam, da sem že pri 20 letih mislila, da sem čisto razsvetljena :-) Vse sem vedela – teoretično. No, ko danes pogledam nazaj se mi zdi, da se je takrat trnova pot šele začela. Odkrivanje same sebe…kdo v resnici sem. Uh, ne želim nazaj…ne, ne….zato, ker je zdaj veliko, veliko bolje. Moja pot resnega dela na sebi traja sedaj nekje dobri 2 leti in pol. Ko pomislim čez kaj vse smo morali iti globoko vdihnem in zaboli. Pa vendar ko stopaš počasi proti vrhu je občutek nepopisen….tako zelo lažje se počutiš v svoji koži.

Jaz sem iskala 1001 način kako postati boljša, kako se otresti vseh slabih vzorcev, kako se zbuditi in se nasmejati, preskočiti skale, ki stojijo na moji poti in roko na srce vedno bodo ter kako enkrat in za vedno zaključiti s preteklostjo in biti preprosto hvaležna za vse kar mi je dano. Pa saj vendar ne morem celo življenje delovati v smislu, to so moji vzorci, ne morem biti drugačna, ker je bilo moje otroštvo takšno in takšno.

Pa sem lahko…čisto takšna kot želim biti globoko v srcu. Ste vedeli, da so naši partnerji največkrat odsev tega, kakšne želimo biti ženske v resnici. In vam povem kako zelo čudovito je biti takšen, kot si globoko v sebi resnično želiš.

Ne, ne…jaz še nisem tam. Pridejo pa že dnevi, ko čutim, da mi je moja »koža« čisto prav. In to so res bombastični dnevi. In hvaležna sem vsem, ki mi na tej poti pomagajo. Vsak na svoj čisto poseben način.
Veliko še imam za storiti pa vendar čutim, da sem že zelo blizu.

Vsekakor je bila ena izmed najboljših stvari, ki mi je bila v življenju namenjena terapija Pogovori skozi srce. Poslušala sem signale in sledila. In signali so me pripelji h ga. Meliti. Ko sem stopila skozi vrata mi je Melita postavila vprašanje, ki ga običajno svojim strankam ne. Še en signal, še eno spoznanje kaj je moje poslanstvo…čutim ga!

Naredile sva Vajo postavitev družine – ostala sem brez besed.
Potem pa terapija Tesla metamorfoza zdravja.
Kaj je terapija Tesla metamorfoza zdravja:
»Je izjemno učinkovito in celostno orodje za vzpostavljanje zdravja, harmonije. Uporabljajo se frekvence, ki jih je poznal že Nikola Tesla. Skalarni valovi komunicirajo z naravno inteligenco telesa in vzpostavljajo na vseh nivojih stanje ravnovesja oz. zdravja. Prebuja čutenje.«(takole je terapijo opisala ga. Melita Zupančič).
No, po terapiji pa sem ostala praktično brez besed…kaj vse sem doživela v tem času je neverjetno. Ko gledaš svet skozi srce je res vse tako zelo enostavno.
In kaj je tisto, ki mi pomaga pluti skozi težke dneve, itd…

Ko sem odhajala od Melite sem na njeni mizi videla 2 beležki. Ena z napisom Kaj čutiš in ena z napisom Moje sanje. Videla sem jih in želela sem, da postaneta moji.

V beležko z naslovom Kaj čutim pišem po domače povedano dnevnik. Ampak ne dnevnik v smislu kot smo to pisali v osnovni šoli…danes se mi je zgodilo lalala….Ne, ne….to je dnevnik v katerem se pojavljajo močne grde besede…ko ti nekdo stopi na žulj in čutiš, da moreš dat ven iz sebe. Zapišeš, daš ven na list papirja…Ko sam sebe ne moreš prenašati, ko tišči v prsih…zapišeš. In veste kaj, tako zelo pomaga!!! Naokoli hodiš veliko lažji…
No, drugi dnevnik pa je dnevnik Moje sanje. Najbolje je, če ga imate kar na nočni omarici in takoj ko odprete oči, zapišete svoje sanje….Ta moj dnevnik je še bolj prazen…vem tudi zakaj in verjamem, da se bo kmalu začel polnit.
Zraven teh dveh čudovitih dnevnikov pa mi je Melita priporočila še knjigo KLIC K MOČI – sporočila babic – (Susan McErlane).

Nekako sem čutila, da morem knjigo naročiti. Knjige raje kupujem zato, ker spadam med tiste, ki niso ravno knjižni molji. Bolje je, da jo imam pač doma in berem počasi. No na to knjigo sem za par dni celo pozabila. Ko sem en dan ležala v postelji in nisem morala zaspati sem se spet spomnila na knjigo in si rekla, da je skrajni čas, da jo naročim. Čutila sem, da nosi knjiga sporočilo. Knjiga prispe in z veseljem se odpravim po knjigo…no, še nikoli ampak res nikoli se mi ni zgodilo, da bi nekaj tako močno začutila kot to knjigo…obsedela sem na kavču ter brala in brala…občutki, ki sem jih doživljala ob branju so posebni in knjigo čutim na zelo poseben način…veselim se vsake proste minutke, da jo lahko vzamem v roke.

In pot odkrivanja ter iskanja notranje sreče, zadovoljstvo se nadaljuje…

Objem,
Urška

CYMERA_20140909_110904