HVALEŽNOST

Po facebook-u zadnje čase kroži nov način nominacije. Vse dobre dušice, ki so nominirane morajo vsak dan napisati 3 razloge zakaj so hvaležne. Med drugimi sem bila nominirana tudi jaz iz strani moje drage Tjaše. 😉 Pa vendar sem se odločila, da bom nominacijo izpeljala malo drugače, malo bolj osebno.

Sicer že kar nekaj časa prakticiram in pišem zakaj vse sem hvaležna. Predvsem sem bolj pridna takrat, ko imam slabe dneve. Da se brcnem v rit, neham smiliti sama sebi in sem npr., izjemno hvaležna, da imam hrano, varen avto, ki me prevaža iz točke A-B-C, da lahko opravljam svojo službo, itd… in da smo žal prišli tako daleč, da v tem svetu ni več samoumevno, da ima vsak posameznik za hrano. Res žalostno!!!

In ko prebiram po FB-ju zakaj vse so/smo ljudje hvaležni ugotovim kako zelo malo rabimo v resnici. Hvaležni smo za sonce, prijazen nasmeh, prijeten pozdrav, minutke, ki jih preživimo z našimi ljubljenimi ali prijatelji…Hvaležni smo!!! In to se tako zelo premalokrat spomnimo.

Včeraj sem na treningu eno izmed mojih punc vprašala kako je!? Pa mi je odgovorila, da je bila tudi že bolje pa vendar se je potrebno truditi in iskati male drobne cvetke v dnevu, ki nam naredijo lepši dan. Njene besede so tako zelo pogrele moje srce…Bila je tako iskrena!!!

Ko govorimo o tem, da si moramo vsak dan narediti lep, srečen in vesel ne govorimo o tem, da se moramo ves čas smehljati.

Dan je lahko čudovit tudi takrat, ko si dovoliš priznati svojo bolečino, problem, ko se zjočeš in daš ven iz sebe.

In bodimo hvaležni za vse trenutke, ko smo v miru sami s sabo!!! Ko za trenutek zapremo oči, naredimo vdih – izdih in verjamemo, da je vse uredu!!!

Jaz pa sem neizmerno hvaležna za vsa sporočila, ki jih vsake toliko časa dobim v inbox ali na telefon. Ker mi s tem dajete zagon, da sem na pravi poti. In danes želim deliti z vami sporočilo od Maše, ki mi ga je poslala že pred časom. Maša je v istih “vodah” kot jaz in takšna sporočila imajo ponavadi še globlji pomen. Maša hvala. Si izjemna oseba s pridihom čudovite, čiste energije.

In hvala Nataša, ker si me čutila ta vikend, hvala tebi Urši za poslane žarke in hvala vsem, ki skupaj ustvarjamo novo energijo.

Pomeni veliko <3

 

CYMERA_20120101_004724

Zgodba o Simoni

Tokrat želim deliti z vami Simonino zgodbo. Zakaj? Zato, ker se mi zdi zanimiva. Ker je realna in ker predvsem prikazuje to, kako lahko ženske šport povežemo še z ostalimi področji.

Je že res, da največkrat začnemo delati na sebi zaradi tega, ker nismo zadovoljni s sabo. In, da vsi teoretično vemo, da je treba začeti najprej globoko v sebi in da se lepota razvija od znotraj navzven. Pa vendar to ni tako enostavno.

Tudi v osebo se ljudje največkrat zaljubimo zaradi videza in nam je notranjost super cool, ker je videz res top šit. A slej kot prej ugotovimo, da še tako prečudovita lepota brez prave vsebine ni veliko vredna.

In potem začnemo graditi…graditi na odnosu s samim sabo, graditi skupne odnose, se učiti kako se pogovarjati in predvsem slišati, itd….In ravno tako je pri športu. Začnemo zaradi tega, ker nas moti nekaj vizuelno in posledično zraven stopimo na prečudovito pot odkrivanja in poslušanja samega sebe.

Začnemo se resnično spoznavati. In moje poslanstvo naše FIT Effect družinice je vsekakor to, da poleg fit videza najdemo tudi notranji mir in srečo. Da ženske povežemo svojo neverjetno moč in da dobimo svojo žensko energijo spet nazaj, ker nam je v tem podivjanem svetu nekam ušla. Dovolimo si biti ŽENSKE v pravem pomenu besede. Mislim, da nam prav super uspeva :-)

 

Tole pa je zapisala Simona:

” Stara sem 34 let ,mamica dveh deklet starih 13. in 8. let. Pri Urški sem pričela z vadbo lani oktobra z 63 kg in nekaj malenkostmi, ki so mi kazile samozavest. Najprej sem vadbo obiskovala enkrat tedensko ob petkih v Novi Štifti. Z decembrom pa sva se z Meto pričeli vozit še v Letuš.
Poleg vadbe z Urško dvakrat tedensko redno hodim in tečem ter včasih naredim še kakšen sklec in trebušnjak.
In zakaj sem se sploh odločila za to vrsto vadbe?
Že od nekdaj sem imela željo nekaj naredit zase, za svoj boljši izgled in predvsem dobro počutje. Pa ni bilo možnosti najprej zaradi deklet, ker sta bili mali, nato pa je nastal problem, ker se v našem kraju nič ne dogaja. Nekaj let nazaj sem obiskovala aerobiko v Gornjem Gradu a je kmalu po začetku vse padlo v vodo, ker nas je bilo vsak naslednji obisk manj.
Tako mi je ostala le hoja in tek. Sicer bolje kot nič, a to ni bilo to. Na našo srečo pa nas je lani oktobra prijetno presenetila Urška s svojo vadbo. Pa gremo probat…
Vadba ni lahkotno poskakovanje, to ni plesna aerobika, to je res čisti mix tistega kar predstavlja Urška. Všeč mi je čeprav resnično trdo delaš, se prešvicaš in utrudiš. To je to kar rabim, da se nekje pozna.
Vedno sem občudovala ženske, ki so imele lepo izklesano telo – mišice. Vedela sem, da sem na dobri poti, če bom redno hodila na vadbo in vztrajala.
Z Urško sva se nekajkrat dobile tudi osebno in pregledale kje sem bila v tistem trenutku s hrano in z mojo glavo. Urška vedno pogleda celoto.
In res, po parih mesecih vadbe in spremembe prehrane so razultati vidni in ponosna sem na to.
Vadba mi je prišla v kri in komaj čakam ponedeljke in petke, ko se s puncami odpravimo na vadbo. Druga drugi smo konkurenca in podpora hkrati. Včasih je težko a vztrajamo vsaka po svojih močeh in zmožnostih. A občutek ob koncu vadbe je fenomenalen! To je čar vodene vadbe – energija!
Kar se tiče hrane nisem uvajala ekstremnih sprememb , ker vem, da ne bi zdržala in bi bila spet na začetku. Takšen plan sva sestavile z Urško – zdrava kmečka pamet.  Odpovedala sem se krompirju in vsemu iz bele moke. Vse ostalo jem, redno 5 obrokov na dan. Na jedilniku sicer prevladujejo meso, zelenjava in jajca. Kruh je pirin, ajdov ali ržen…..popijem veliko vode, če pa se mi zaljubi kaj sladkega pa se tudi ne odpovem…..a seveda ne pretiravam.
In, če potegnem črto:
V kombinaciji vadbe z Urško in prehrano sem v 11 mesecih izgubila 5 kg, izboljšala videz telesa, tonus mišič ter tisto kar je najpomembneje, spravila svoje počutje na orto!!!
Ponosna sem nase in na vse moje sovadeče, ki pridno obiskujemo ure vadbe.
Hvaležna Urški za vso pozitivno energijo in moč, ki nam jo vliva vsakič znova. In da vadeči zanjo resnično niso le številka, ampak posebni ljudje. Ceni vsakega posameznika in to se čuti. Skozi njeno pot rastemo tudi vsi mi. Hvala <3
Ponosna sem, da sem del ekipe FIT EFFECT !”
Simona,
Nova Štifta
Hvala Simona, da si z nami delila svojo zgodbo <3
simona

VSE in khrati NIČ

VSE in hkrati NIČ!

Naslov, ki sem ga zapisala mi je zelo blizu in verjamem, da je poznan tudi vam.
Imate avto, oblačila, obutev, službo, zdravje, zdrave otroke, topla stanovanja…JA!

Kako se počutite, ko pomislite na vse to, kar imate. Ste zadovoljni, hvaležni!? Ali se mogoče počutite prazne, ste ves čas pod pritiskom in še sami ne veste kakšnem!? Se zjutraj zbudite in ne najdete razloga, da bi to bil vaš najlepši dan, ker je itak vsak dan eno in isto…služba, tempo, otroci nas »jezijo«, itd….

Ja, vem kako to gre. Stalno pritoževanje, tiščanje v prsih, zmedeni občutki, kljub temu da imamo praktično po domače povedano polno rit vsega!

Vam je znano? Imate vse, po vsej verjetnosti se niti ne zavedate, kaj vse imate a se vseeno počutite prazne, neizpopolnjene, skoraj je ni stvari, ki bi vas resnično osrečila. Ja, seveda je ni…ker stvar te ne more osrečiti, čutenja pa te lahko. In ko 1x stopiš na to pot, svet postaja lepši…

Vam zapišem svojo izkušnjo, da je lahko drugače.
Priznam, da sem že pri 20 letih mislila, da sem čisto razsvetljena :-) Vse sem vedela – teoretično. No, ko danes pogledam nazaj se mi zdi, da se je takrat trnova pot šele začela. Odkrivanje same sebe…kdo v resnici sem. Uh, ne želim nazaj…ne, ne….zato, ker je zdaj veliko, veliko bolje. Moja pot resnega dela na sebi traja sedaj nekje dobri 2 leti in pol. Ko pomislim čez kaj vse smo morali iti globoko vdihnem in zaboli. Pa vendar ko stopaš počasi proti vrhu je občutek nepopisen….tako zelo lažje se počutiš v svoji koži.

Jaz sem iskala 1001 način kako postati boljša, kako se otresti vseh slabih vzorcev, kako se zbuditi in se nasmejati, preskočiti skale, ki stojijo na moji poti in roko na srce vedno bodo ter kako enkrat in za vedno zaključiti s preteklostjo in biti preprosto hvaležna za vse kar mi je dano. Pa saj vendar ne morem celo življenje delovati v smislu, to so moji vzorci, ne morem biti drugačna, ker je bilo moje otroštvo takšno in takšno.

Pa sem lahko…čisto takšna kot želim biti globoko v srcu. Ste vedeli, da so naši partnerji največkrat odsev tega, kakšne želimo biti ženske v resnici. In vam povem kako zelo čudovito je biti takšen, kot si globoko v sebi resnično želiš.

Ne, ne…jaz še nisem tam. Pridejo pa že dnevi, ko čutim, da mi je moja »koža« čisto prav. In to so res bombastični dnevi. In hvaležna sem vsem, ki mi na tej poti pomagajo. Vsak na svoj čisto poseben način.
Veliko še imam za storiti pa vendar čutim, da sem že zelo blizu.

Vsekakor je bila ena izmed najboljših stvari, ki mi je bila v življenju namenjena terapija Pogovori skozi srce. Poslušala sem signale in sledila. In signali so me pripelji h ga. Meliti. Ko sem stopila skozi vrata mi je Melita postavila vprašanje, ki ga običajno svojim strankam ne. Še en signal, še eno spoznanje kaj je moje poslanstvo…čutim ga!

Naredile sva Vajo postavitev družine – ostala sem brez besed.
Potem pa terapija Tesla metamorfoza zdravja.
Kaj je terapija Tesla metamorfoza zdravja:
»Je izjemno učinkovito in celostno orodje za vzpostavljanje zdravja, harmonije. Uporabljajo se frekvence, ki jih je poznal že Nikola Tesla. Skalarni valovi komunicirajo z naravno inteligenco telesa in vzpostavljajo na vseh nivojih stanje ravnovesja oz. zdravja. Prebuja čutenje.«(takole je terapijo opisala ga. Melita Zupančič).
No, po terapiji pa sem ostala praktično brez besed…kaj vse sem doživela v tem času je neverjetno. Ko gledaš svet skozi srce je res vse tako zelo enostavno.
In kaj je tisto, ki mi pomaga pluti skozi težke dneve, itd…

Ko sem odhajala od Melite sem na njeni mizi videla 2 beležki. Ena z napisom Kaj čutiš in ena z napisom Moje sanje. Videla sem jih in želela sem, da postaneta moji.

V beležko z naslovom Kaj čutim pišem po domače povedano dnevnik. Ampak ne dnevnik v smislu kot smo to pisali v osnovni šoli…danes se mi je zgodilo lalala….Ne, ne….to je dnevnik v katerem se pojavljajo močne grde besede…ko ti nekdo stopi na žulj in čutiš, da moreš dat ven iz sebe. Zapišeš, daš ven na list papirja…Ko sam sebe ne moreš prenašati, ko tišči v prsih…zapišeš. In veste kaj, tako zelo pomaga!!! Naokoli hodiš veliko lažji…
No, drugi dnevnik pa je dnevnik Moje sanje. Najbolje je, če ga imate kar na nočni omarici in takoj ko odprete oči, zapišete svoje sanje….Ta moj dnevnik je še bolj prazen…vem tudi zakaj in verjamem, da se bo kmalu začel polnit.
Zraven teh dveh čudovitih dnevnikov pa mi je Melita priporočila še knjigo KLIC K MOČI – sporočila babic – (Susan McErlane).

Nekako sem čutila, da morem knjigo naročiti. Knjige raje kupujem zato, ker spadam med tiste, ki niso ravno knjižni molji. Bolje je, da jo imam pač doma in berem počasi. No na to knjigo sem za par dni celo pozabila. Ko sem en dan ležala v postelji in nisem morala zaspati sem se spet spomnila na knjigo in si rekla, da je skrajni čas, da jo naročim. Čutila sem, da nosi knjiga sporočilo. Knjiga prispe in z veseljem se odpravim po knjigo…no, še nikoli ampak res nikoli se mi ni zgodilo, da bi nekaj tako močno začutila kot to knjigo…obsedela sem na kavču ter brala in brala…občutki, ki sem jih doživljala ob branju so posebni in knjigo čutim na zelo poseben način…veselim se vsake proste minutke, da jo lahko vzamem v roke.

In pot odkrivanja ter iskanja notranje sreče, zadovoljstvo se nadaljuje…

Objem,
Urška

CYMERA_20140909_110904