IZZIV KONČAN

10 dnevni izziv se je končal. Uspelo mi je. Nisem naredila prav nobenega prekrška. Strukturo prehrane in treninga sem se res držala 100%. Ja, sem perfekcionist…in če se za nekaj odločim ne želim delovati polovično.
Rezultati izziva?
– PSIHOLOŠKO STANJE:
Moj največji rezultat je vsekakor spoznanje, da je glava na pravem mestu. Vsi, ki me malo bolje poznate veste, da sem se kar nekaj let soočala z določenimi težavi tudi na psihičnem področju. Dve leti sem trdno garala in delala na sebi. Ni bilo vedno lahko. Pot se je vila gor in dol. Če bi se pred nekaj leti odločila za ta izziv, bi bila najbrž največja živčna razvalina. Od mojih domačih bi verjetno zahtevala, da moramo 10 dni vsi živeti po mojem načrtu. In vsi ostali bi bili krivi za moje nastale težave. Tokrat je bilo drugače in na to sem najbolj ponosna. Nisem sama, sem mama, sem žena, ki se trudi biti v svojih vlogah resnično dobra in uspešna. Ko sem mazala otrokoma nutelo, jih peljala na sladoled sem se sama sebi samo nasmehnila in si rekla, da zmorem! :-) Čeprav bi z veseljem obliznila vsaj nož z nutelo. Delo na sebi se je obrestovalo in vem, da sem na pravi poti. Sicer sem mislila, da bodo kakšni manjši izpadi, ampak jih ni bilo. Vesela sem le, da so me doma podpirali in razumeli, da naredim vsak dan 2 treninga. Hvaležna sem za to…čeprav so bili rahlo nagajivi in me na trenutke želeli zapeljati na kriva pota. :-)
– TELO
Rezultati glede same forme in definicije glede telesa se mi zdijo minimalni. Res je, da sem do sebe ogromen kritik. Mogoče kje kakšen milimeter manj. Lepši tonus kože. A razlika se mi res ne zdi ogromna. Da bi se za takšne manjše detajle morala celo življenje takole odrekati? Ne, hvala. Svoje telo sem več ali manj sprejela…Vem, da ni popolno. Svoje konstitucije žal ne morem spremeniti. Lahko pa jo sprejmem. Tukaj vem, da me čaka še nekaj dela. A vsaka stvar v življenju zahteva svoj čas. Predvsem želim videti svoje telo sposobno, močno. Dosegati vedno boljše rezultate, kar se tiče fizičnih sposobnosti. Predvsem pa mi največ pomeni to, da sem popolna za osebo, ki mi v življenju pomeni največ. In je tudi moj največji kritik. Z njemu se želim postarati…in vsekakor ni samo zunanja popolnost tisto, kar v življenju šteje. Ko bova stara ne bo toliko pomembno kakšen je najin tonus kože, kako izrazite so mišice. Štelo bo le spoštovanje, medsebojna pomoč in ljubezen. In seveda to, da bosta najini telesi tudi v starosti funkcionalni in bova čim dlje časa fit in zdrava. To je bistvo gibanja in funkcionalnega telesa že v mladosti!

– TRENINGI & PREHRANA
Kaj mi je bilo najtežje? Vsekakor tek zjutraj na tešče. Nisem ravno jutranji tip, priznam. Rada dolgo poležavam v postelji. Vse ostale stvari glede treninga in prehrane pa mi niso povzročale nobenih težav. Tudi energije je bilo dovolj. Kot dodatek bi lahko teh 10 dni uporabljala tudi kakšen fat burn, ampak nisem pristaš dodatkov. Ne jemljem prav nič. Le PharmaWhey uporabljam za po treningu. Drugega pa pri meni ne boste našli.

– CILJI
Po tem izzivu se vračam na svojo strukturo št.2. V ta način verjamem in pri tej strukturi ne čutim pretiranega odrekanja. Pravim ji struktura za zdrav življenjski slog. In tudi telo je lahko lepo oblikovano, če se znamo zadovoljiti s povprečjem. Zlata sredina.
V svoji glavi že imam naslednji cilj. Kdaj bo izvedljiv ne vem točno. Verjetno čez par let, ko otroka malo odrasteta. Pa ni povezan z videzom :-)

Hvala, ker ste me spremljali…vsekakor pa se na blogu kmalu spet kaj javim! Še prej pa komaj čakam in odštevam dneve do dopusta z mojimi 3-mi sončki.
Uživajte v poletju še naprej <3

IZZIV – 8. dan

Danes sem glede treninga počivala. Priznam, da mi je zelo ustrezalo :-) Ker sem včeraj na treningu ubila noge. In včeraj je bil res poseben trening, ker sem imela zraven trening partnerja 😉 Andrej lahko se mi doma še večkrat pridružiš…se mi motivacija takoj dvigne na 100% :-)

Drugače včeraj in danes brez posebnosti. Bom pa nekaj priznala :-) Če bi bila čisto sama teh 10 dni bi mi bil izziv mačji kašelj…oz., me ne bi nobena stvar zamikala. Odšla bi v trgovino kupila kar bi rabila zase, skuhala zase, itd… Ker pa moji 3-je pri prehrani niso na isti poziciji kot jaz, pa se mi večkrat zahoče kaj nezdravega. Ja, kakorkoli že…brez slabe vesti priznam, da imam rada nuttelo, pizzo, vse bele štručke z različnimi nadevi, čokoladni krof, in še kaj…vem pa tudi, da ni zdravo in da nas nezdrava prehrana vodi v različna bolezenska stanja in tudi naše telo ne izgleda ravno fit, če nismo naravni talent :-)

Je pa res, da imajo nekateri veliko srečo in kljub nezdravi prehrani izgledajo fit in ne rabijo ne vem kako veliko trenirat…a slej ko prej se oglasi zdravje!? Kaj bomo izbrali je naša odločitev.

Moj Andrej se je danes pošalil, da bo njegov cilj samo en nezdrav obrok na dan :-) Ljudje imamo različne cilje in prav je tako…vsak naj verjame v svojo pot. In vsaka pot je prava, če le verjamemo v njo!!!

 

 

 

IZZIV – 6. dan

Krk – Malinska. Naš drugi dom kadar si zaželimo morski oddih. Sicer ravno ne spadamo med tiste, ki bi komaj čakali, da smo čim dlje časa na morju ampak paše vsaka sprememba okolja. Sem pa neizmerno srečna za svoja starša, ker kar žarita kadar sta na morju. Prav ponosna sem na njiju in sta mi lep zgled, da se s trdim delom, da uresničiti veliko sanj. Dolgo, dolgo let sta si želela imeti nekaj svojega in uspelo jima je. Jaz jima le želim, da jima leta do penziona čim hitreje minejo in da bosta lahko še dolgo uživala. Da jima bo predvsem služilo zdravje.

No v petek smo naredili menjavo…tastari domov, tamladi na morje :-) Skupaj ne gre…razen par uric :-)

Pa pojdimo k izzivu :-) Je bila kar lepa preizkušnja, sploh zraven mojih treh, ki so ta vikend uživali v malo drugačni hrani :-)

V soboto sem imela off dan kar se tiče treningov. Sem se naspala. No, ni bil čisto na off, če pomislim, da smo bili dosti na kolesu in da je v Malinski en kup hribčkov. Ožbej že veselo goni sam, Neža pa je pripadala meni 😉 Jah, v klanec z bremenom 13 kg zadaj…sem kar dobro čutila noge :-)

Zjutraj na kavico in v pekarno po slanike. Ne, raje nisem šla zraven, ker so preveč mamljive dišave. Čas kosila. Zase posebaj, za ostale člane posebaj. Ker jem praktično na 2 ure je bila hrana ves čas z mano. Na plaži, v kafiču…:-) Začutiš kakšen čuden pogled, ko se večina baše s sladoledom, krofim, belim štručkim, ampak se nisem dala. No pa tudi tamalim dvema ni ravno enostavno mazat palačinke in pač ne dati vase niti en košček za lušte.

V nedeljo in ponedeljek sta me čakala spet 2 treninga. Zjutraj 6.00 in popoldne HIIT trening. Jutranji tek…uh, ja! Priznam, da čutim noge. Niti ne vem kaj mi je težje…delati intervale ali teči v območju fat burna!? Res pa je tudi, da nisem v ne vem kakšni tekaški formi. Ko sem 2 leti nazaj odtekla svojo prvo 21-ko s PRAVILNO tehniko teka se mi je tek kar malo zameril. Pa še pogoji niso bili nič zavidljivi (sneg, mraz). Kar nekaj časa nisem obula tekaških copat, priznam! Po kakšnih 9 mesecih sem začela tečit res občasno…za dušo, brez ure, brez tempa, ZASE. In tudi ne bom pozabla nikoli besed mojega fizioterapevta Mateja, ki mi je dejal, da ni vsak človek rojen za tek. In to mu še kako verjamem.

Popoldanski trening mi ni delal nobenih problemov, vse po planu.

No kar se tiče same prehrane sem mislila, da bo res večja kriza. Ampak ni. Verjetno zato, ker sem tudi prej jedla zdravo in uravnoteženo prehrano. Res je, da sem pri kosilu vedno dodajala malenkost priloge v obliki OH, nekje 5x tedensko in da sem si nekje 3x tedensko privoščila off obroke za potešitev nezdravih želja.

Ljudje me večkrat vprašajo zakaj se tako pazim? Če mi je težko zdravo jesti? Če sem na dieti? Zakaj?

Zato, ker vem kako je, ko poješ nezdravo kosilo in bi šel takoj spat in nimaš energije še za dihanje. In vsako uro bi nekaj jedel. Vem pa tudi sedaj kako je, ko se po vsakem obroku počutim polna energije. No razen po off obrokih ne 😉

In ker mi je všeč tudi lepo oblikovano telo, priznam. Sem zelo vizualni tip in veliko mi pomeni, da je nekaj lepo. Ja, takšna pač sem :-)

Sem na dieti? Ja, verjetno sem…dieti za zdrav življenjski slog. Vsak, ki zagovarja svojo prehrano mu jaz pravim, da je na dieti.

Moje mnenje je, da je odpovedovanje sestavni del zdravega življenjskega sloga in, da sčasoma postane samoumevno.

Nikogar pa ne silim v to…tudi svoje otroke ne. Pomeni mi že veliko, da jesta ajdov kruh, pa rjave testenine, da skratka doma ne uporabljamo belih sestavin. Ker žal v vrtcu jih še vedno. In Ožbej mi večkrat reče, da je v vrtcu vse bolj dobro kot doma.  Me pa vseeno velikokrat presenetita, ko vprašata, če ima določena hrana sladkor…in če odgovorim pritrdilno se kdaj kakšni takšni nezdravi hrani tudi odrečeta. Želim jima biti le zgled – dober!!!

Sicer pa so si ta vikend moji trije kar full privoščili in me preizkušali :-) V nedeljo zvečer si je Neža zaželela hamburger in ga seveda ni pojedla. Na poti domov je pristal v mojih rokah ker je Andrej seveda vozil. Potem so si privoščili tudi pico ravno med mojim treningom :-) Na poti domov pa smo se ustavili v mcdonaldsu (sicer ga res ne obiskujemo) na otroškem meniju. Ker se nam je mudilo domov sta jedla v avtu…pomfri seveda. Ja, full je dišalo 😉

Skratka vse sem preživela brez kakršnih koli živčnih zlomov…haha! :-)

Še 4 dni me loči do konca izziva.

Se beremo :-)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

IZZIV – 2. dan

Hey-Hoj…

2. dan se zjutraj vstanem malo manj nafilana z adrenalinom 😉 Ubistvu sem se zaspala :-) No, samo 15 min.

Ker sem ponoči slišala, da dežuje sem resnično upala, da bo zjutraj suho in, da ne bom rabila laufat po dežju. Bilo je suho in tudi sonček se je že kazal. Odtečem…pri kakšnih 3 km se ravno malo predramim 😉

Ko pridem domov sta še oba dva sladko spala.

Jaz pa sem komaj prišla po stopnicah…težke noge, vse zategnjeno. Odločila sem se, da je skrajni čas, da se malo zvaljčkam. Uh, ja….to resnično najbolj sovražim, ker res booooooli!!! Ampak je pomagalo…kmalu sem bila čisto prerojena.

Dopoldan doživim rahel živčni zlom…ampak ne zaradi izziva. Ožbeja boli zob in gremo k zobarci. Danes žal neuspešno. Skoraj 2 ure se pregovarjamo, da naj odpre usta a žal neuspešno. Domov odidemo z napol zvrtanim zobom :-(

V avtu itak cele pridiga en kup prepovedi, bla, bla…ni se velik sekiral. Ja, stvari me pač hitro vržejo iz tira, če ni tako kot si zamislim. Priznam!!! :-)

Popoldan trening moči in štatam v Zagorje. Punce so me malo s strahom pogledale 😉 Ne, nisem bla tečna…prov dobre volje. Še plesala sem na treningu, kajne? 😛

Opravijo super trening in šibamo domov.

Skratka spet nič kaj zanimivega, kajne? :-)

Jutri se odpravljamo na kratek oddih…morje do ponedeljka. Hrana bo šla z mano, lastna teža tudi in rekviziti seveda tudi. Jutri me čakata še 2 treninga…v soboto mam pavzo, kar se tiče treningov in nedeljo naprej.

Po vsej verjetnosti se vam javim v ponedeljek. Ko bo že 6. dan izziva. No razen, če se bo dogajalo res kaj zelo zanimivega z mano. 😉

Don’t forget:

Be strong.

Be brave.

Be proud.

DSC_3356

IZZIV – 1. dan

Ura zazvoni ob 05:45. Vstanem brez problema. Priznam, da mi je pomagal adrenalin, ker drugače spadam med tiste, ki se zjutraj radi čim dlje časa premetavajo po postelji. Umijem zobe, popijem toplo limonado, nase navesim pas in uro, športna oblačila, tekaške copate in prižgem še risanke. Ker imamo atija že zjutraj v službi, sem Ožbeju in Neži razložila, da če se slučajno prej zbudita in mamice ne bo, naj gledata pridno risanke in me počakata.

Stopim ven…in se sprva vprašam, če je res mesec julij? Mraz…šibam nazaj po dolge rokave. In potem ogrevanje in tekaški trening. Tempo tek na tešče je zanimiva izkušnja…res sem se morala zelo trudit, da sem se zbudila in dvignila pulz. Uspelo, seveda…jutranji trening za mano. Narava, čudoviti zvoki, živali…jutra so res nekaj posebnega. Škoda, ker jih čisto prevečkrat prespim.

Stopim čez vrata in moj sine se ravno prebudi in izjavi: »si že doma, sem mislil, da bova še malo sama «. 😉 Proteini po treningu in hop v novi dan.

Dopoldan me je čakal s stranko še en individualni trening in napovedan obisk, ki sem ga bila zelo vesela. Vmes sem seveda vestno skrbela za svoje obroke.

Ob 16.00 čas za drugi trening…intervali, lastna teža, pripomočki…mix trening za celo telo.

Trening opravljen…okoli 18.00 postanem res zelo zaspana. Skuham kavo in jo seveda spijem brez mleka. Vse je 1x prvič. Mislim, da bom sedaj ostala kar pri črni…no, razen Petrolovi se res v nadaljnje ne odpovem. 😉

Zvečer skupinski trening v Letušu. Ob 21.30 me čaka še zadnji obrok, prej pa še nahranim mladino in ju dam spat. Večerjala sta ajdov kruh z orehi, maslo in marmelado….Jah, brez problema bi zagrizla v njun kos…ampak vse je v glavi. Saj čez dobrih 10 min že itak spet jem. 😉

Skratka en super dan…kako pa drugače, glikogenske zaloge so še polne ;-).  Krizo in pomanjkanje pričakujem čez kakšne 3 dni.

Lepe sanje vsem skupaj…jaz bom zaspala kot angelček!!!CYMERA_20140702_064521

10-dnevni IZZIV

Vsi tisti, ki sodelujete z mano glede treningov in prehrane, dobro veste, da vse kar predajam naprej tudi sama prej preizkusim, da vidim, če deluje. Preizkusila sem že malo morje stvari, od treningov do prehrane.

Našla sem kombinacijo, ki mi prinaša rezultat in zadovoljstvo. Čeprav to ne pomeni, da sem se sedaj ustavila…še vedno raziskujem, preizkušam in iščem dobre kombinacije. Pri prehrani sem se iskala kar nekaj časa. Preizkusila sem ogromno variant…Vmes sem spoznala Miha, ki mi je pomagal pri prehrani.  Ja, tudi trenerji rabimo nekoga, da nas vsake toliko časa potisne naprej. Pa naj bo to prehrana ali treningi. Nekaj časa nazaj sem se odločila tudi za osebne treninge v Orto Gym-u. Ker ni lepšega kot to, da pridem na trening in ne rabim razmišljat, katere vaje bom izbrala. Tako kot vi radi pridete na vadbo, da ste vodeni, da vas nekdo žene naprej, tako tudi trenerji rabimo nekoga, ki nam pomaga, ki nam reče da zmoremo še več in ki se pri zadnjih ponovitvah zadere na nas, da zmoremo. Smo ljudje, tako kot vi. Skratka z Mihu sem našla strukturo prehrane v katero verjamem. Predajam jo tudi svojim vadečim in vsem, ki si želijo sprememb na tem področju. Našla sem zdravo in uravnoteženo prehrano. Nimam občutka da se moram pretirano odrekati. Telesu dam vse…ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe in vsake toliko časa tudi sladkor. Struktura zajema 3 korake. Vendar je tretji korak iz moje strani še nepreizkušen. Ker imam v svojih krogih tudi nekaj ljudi, ki vem da jih 3 korak zanima, sem se odločila, da je čas, da ga preizkusim.

Jutri stopam na 10-dnevno preizkušnjo. 10 dni bom grizla na treningu in preizkušala svoje meje v glavi. Vem, da ne bo lahko…vem pa tudi, da zmorem!!! Na to pot ne stopam toliko zaradi spremembe v videzu…že kar nekaj časa ne treniram samo zaradi videza ampak predvsem za to, da napredujem v moči, motoriki, gibljivosti, kondiciji, itd…Da zmorem več! Vedno, ko mi na treningu kaj ne uspe sem jezna in postanem še bolj trmasta…še bolj fokusirana, da pridem do cilja!

10 dni bom vstajala zelo zgodaj (5:45) in ob 6.00 me bo čakal že prvi trening. Popoldan pa me bo čakal še en trening. Hrana bo temeljila na beljakovinah in maščobi. Nobenih OH-jev, razen 1 banane ali mogoče kakšen drug sadež. V fitnesu se temu reče tudi rezanje :-).

Uh ja…da vidimo kako močna je moja psihofizična pripravljenost.

V tem času bom pisala tudi blog in vam sproti opisovala kako se počuti moje telo, moja glava in predvsem kako me prenašajo vsi, ki so okoli mene. Ja, verjetno znam biti teh 10 dni zelo tečna in zoprna. Andrej, saj bo hitro minilo teh 10 dni, obljubim. Verjetno bo nekaj podobno kot PMS, saj si že navajen, kajne? 😉 Na koncu vam tudi prilepim slikco izziva.

Jaz se izziva veselim po drugi strani pa me ga je tudi malo strah…Ampak se ne dam.

Ostanite z mano…. :-)

 

CYMERA_20140701_113106