Cona UDOBJA & EGO

Četrtki in nedelje so dnevi, ko ne treniram. Ko telesu pustim, da si nabere novih moči. Tako kot rada treniram, rada tudi počivam.

To nedeljo pa sem imela popoldan par uric zase, ker so moji pobegnili k tašči. Zelo je pasalo, priznam :-) Morala sem napisati še račune, urediti še nekaj papirjev zato sem ostala doma. Ko sem vse uredila sem se vrgla na kavč in razmišljala kaj bi sama s sabo. Notranji glas mi je rekel naj počivam, ego se je oglasil, da bi lahko bila še malo produktivna. Sklenila sem kompromis med notranjim glasom in egom. Odločila sem se, da grem na en lahkoten tek v coni fat burn, se pravi coni udobja…Nase sem navesila  uro, pas, športno opremo in odšla ven. Se zaženem, ura pa me opominja da je moj pulz previsok. Opa Urška, rekla si v coni fat burn, pulz okoli 140. Počasi, lahkotno, na easy…tečeš za dušo, pa še maščoba se topi 😉 Priznam da sem se težko držala nazaj in vmes celo razmišljala, da bi raje delala intervale, čeprav jih na smrt sovražim. Ampak ker sem tokrat ego pustila doma, mi je uspel lahkoten tek s pulzom okoli 140, 45 min. Med tekom sem razmišljala, opazovala naravo…Na koncu sem se počutila super. Bolj super kot po intervalih seveda 😉

Pa vendar sem te dni vseeno veliko razmišljala o coni udobja, coni neudobja in o egu. Če sem iskrena se mi zdi, da so vse stvari, ki jih v življenju rada počnem bolj v coni neudobja, kot v coni udobja. Zakaj? Jah, verjetno zaradi starih vzorcev, ves čas sem se v življenju morala boriti. In še vedno vse, vsak dan znova…A ta borba zame nima negativnega predznaka. Borba mi pomeni rast. Cona udobja je zame cona slabih vzorcev, tu se počutim domače…v coni neudobja pa so strahovi, nekaj novega. Prav zaradi teh strahov se včasih ljudje nikamor ne premaknemo. Ker se bojimo, Bojimo se, če bo uspelo, smo dovolj dobri, zmoremo!??

Pa se tu oglasi še nas ego. Kaj je ego? Vsi ga dobro poznamo. Z egom ni prav nič narobe, velikokrat je lahko naš dober prijatelj, sploh v športu. V družbi pa je velikokrat naš sovražnik. Potrebno je imeti zdrav ego. Pa vendar mislim, da mora vsak od nas biti malo egocentričen…v smislu, da počneš stvari, ki te osrečujejo. Pa sem tu bolj navezujem na šport, hobije, itd…Ne bom se sedaj spuščala v razmerja, odnose. Tam je spet druga zgodba, tam nismo sami in vsekakor v vezi ne moremo početi vse kar nam paše. Zaradi določenih načel, ki smo jih sprejeli.

Jaz 5x tedensko najdem eno uro časa za trening…uh, kako egocentrična mama sem, kajne. Namesto, da bi se igrala s tamalim dvema, ju pustim in grem naredit trening. Včasih skačeta z mano, včasih se vmes skregata, včasih gledata risanko, itd…Ja, zdaj bom šele slaba mama, kajne? Prižge jima risanke, da lahko naredi trening. Uh ja…

Pa vendar mislim, da s tem več pridobita kot izgubita. Opazujeta že od malih nog zdrav življenjski slog, GIBANJE!!!

Lahko bi filozofirala v nedogled, pa ne bom. Zapisala bom le to, da sem mnenja, da mora biti vsak malo egocentričen, da preživi v tem svetu. Pa ne v smislu, da misli, da ima vse prav, daleč od tega…V smislu, da si upa podati svoje mnenje, svoj pogled na določene stvari…in da ravno tako zna sprejeti mnenja drugih. Nekdo, ki ves čas želi ustrezati drugim, slediti družbi po mojem mnenju fejka. Ja, bila sem tam in nisem bila srečna! Vem kako je, ko se z vsem strinjaš, ko ne upaš izraziti svojega mnenja…dolgo časa sem bila tam, celo otroštvo in še dlje. In vem kakšni grozni občutki so to…tišči v prsih in misliš, da boš vsak trenutek počil. Ne, hvala! Tam ne želim biti več!!!

Ko si sam, so te stvari sila preproste. Pač delaš kar želiš. Nobenega prilagajanja, nobenih kompromisov…svoboden kot ptičica na veji!

Ko si v odnosu, razmerju, ko si ustvariš družino…ja, takrat se šele začne veselica 😉 Takrat moraš spustiti svoj ego, izstopit iz cone udobja. Takrat se začne trdno delo. Pa se da, moram priznati. Ob zelo dobri organizaciji in iskreni komunikaciji…ampak spet to traja kar nekaj časa, da se naučimo…No, učimo se tako ali tako celo življenje.

Se pravi, če želi Andrej trenirati za triatlon, naj. Ampak moj ego pravi, da ne na moj račun…da se bom morala jaz vsemu odpovedati. Pa se je potrebno organizirati…jaz danes ob 8.00, ti ob 16.00, itd…Včasih je lažje, včasih je težje. Ampak SE DA!!! Ob dobri organizaciji in komunikaciji sva lahko srečna oba. In če sva srečna midva, bosta tudi najina škrata. Srečen starš, srečen otrok.

Ego gor, ego dol, cona gor, cona dol…zame je sreča takrat, ko stopimo iz cone udobja. Ko si upamo, ko povemo, ko smo lahko v odnosu svobodni. Ko si nikogar ne lastimo!

Zato se nikoli ne ustavite, borbe naj bodo nov izziv.

V življenju zmoremo veliko več kot mislimo.

Urška *

DSC_3108

Naučimo se biti NEpopolni

Ura je 00.28, ja že zdavnaj bi morala spati. Ker seveda vem, kako zelo pomembna je regeneracija. Pa ne gre…že nekaj dni mi tole spanje nagaja. Ja, seveda vse je na kupu. Eden od otrok ozdravel, drugi zbolel, vročina, polna glava, prihajajoča polna luna, zmedene misli, veliko dela (super), itd…

Skratka, ko se z Andrejem že nekako odločiva, da se potrudiva zaspat, se zbudi Neža…vroče čelo, vročina ponoči seveda naraste. Pa še k nama bi šla spat…ok, naj bo, ker je ravno bolna, drugače spalnice res ne deliva…Čaj, svečka za zbijanje vročine…ok, počas bomo lahko zaspali. Pa spet ne gre, gledanje v zrak, premetavanje, razmišljanje…na daleč vidim utripati modro lučko na gsm-u, verjetno kakšno inbox sporočilo. Grem preverit, ker itak ne morem spat…vprašanja za prehrano, odgovorim. Potem pa še malo na hitro prečikiram facebook (ja, včasih ga celo sovražim) 😉 Tehnologija gor ali dol, včasih je samo sranje, ki nam jemlje čas…pa vendar vidim nekaj pametnega, prijateljica, ki hodi na moje treninge je lajkala in komentirala en super blog (http://majakepic.blogspot.com/)…grem prečikirat, padem not in berem in berem! Maja, btw, top shit objave ;-)Obožujem te osebne bloge, tako so čisti, iskreni, brez zaigrane popolnosti…Dobim idejo, da ko se naslednjič lotim kakšnega svojega izziva, pišem vsak dan blog 😉

Pa me vzpodbudi zadnji Majin blog…piše o popolnosti. Moramo biti res popolni…

Ja, ne bom vam jaz o tem solila pameti, ker sem sama na tem področju kar malo sado mazo…Priznam, da včasih živim v pravljici, oz., bi si želela živeti…Tam kjer je vse popredalčkano u nulo. A glej ga šmenta, življenje me vedno znova brcne v rit…preizkuša me, kako zelo sem močna, koliko zmorem, do kam lahko grem.
Vsak dan mi postavi nov izziv, včasih zaj*** na celi črti, naredim ravno obratno, kot bi si želela, včasih izpeljem perfektno. Razlika je le v tem, da včasih poslušam srce, včasih pa razum…In ja, je to popolnost?! Rada bi se naučila, da je popolnost tudi to, da kdaj v življenju pogrneš…zakaj bi si rabili vedno očitati za napake, ki jih storimo…kjerkoli že, v službi, pri otrocih, v partnerstvu, prijateljstvu, v danem trenutku pač nismo znali drugače. Se pravi, je potrebno še rasti in delati na sebi.

Uh ja, težko delo tole delanje na sebi, kajne? Včasih se ti zdi, da si naredil že toliko, da si že res TOP SHIT, a lahko ti že čisto mala situacija da vedeti, da moraš storiti še ogromno…in dobiš občutek, da si na začetku. Zakaj že…verjetno zato, ker TI to zmoreš, to je pri meni velikokrat dobra tolažba.

Skratka, kaj je popolnost? Nimam pojma, če priznam…oziroma v svoji pravljici že vidim popolnost, ki pa je roko na srce čisto nerealna in v tem svetu enostavno ne more obstajati!!! Mi pa ravno ta pravljična popolnost dela problem v realnem svetu…Se pravi, bom pa korak bližje k P-ju od popolnosti, če si bom dovolila biti nepopolna, svobodna…

Ampak ja, moj oven je trmast, ne popušča, vse more biti u nulo. A dragi moj oven, ne gre vedno tako, VČASIH ENOSTAVNO NE ZMOREM.

Pa moram kot trenerka res predstavljati osebo, ki v življenju zmore VSE. Mah, halo, kdo od nas sploh zmore vse…prav nihče!!! Vsi imamo srce, vsi imamo vest, vsi imamo solze…Eni jih pokažemo, drugi jih trdno skrivajo.

Vem pa nekaj, da so heroji zame le tisti, ki si upajo iskreno pokazati svoja čustva in o njih tudi spregovoriti!!!

Skratka, poglodam še tole zeleno papriko in vam zaželim sladke sanje.

urška vreča kick

 

PIKNIK FIT Effect, 14. 6. 14′

Moj dan se počasi zaključuje…hvala, ker ste me napolnili s pozitivno energijo na super treningu. Tako v Letušu, kot v Novi Štifti. No, v Letušu smo kar zelo trpeli, ker smo upoštevali željo vadeče in na vsaki postaji naredili 3 serije po 50 s / 15 s – 6 dobrih vaj. 😉

Sedaj pa vam še uradno zapišem kar smo se dogovorili:

Piknik FIT Effect bo v soboto, 14. 6. 14′, v Letušu (igrišče)! Do sobote, 7. 6. 14′, obvezne prijave na mail, ali v zs., zaradi lažje organizacije glede hrane, pijače, itd…!

Na piknik ste vabljeni skupaj s svojim partnerjem/partnerko in z družinami. Lepo prosim za resnost, da vas potem spet ne lovim zadnje minutke…bodite še tu tako vestni in pridni, kot ste na treningu! 😉 😉

SLADKE sanje Vam želim 😉

10452389_279442718903772_1450729283724374364_n