Vadba BODY & MIND

Tokrat z vami delim čudovit opis vadbe Body & Mind. Vsekakor vadba, ki jo včasih prav težko opišem…največkrat rečem, naj se vadeči o sami vadbi pridejo prepričat sami, ker je čudovita. Ker jo zelo globoko čutim tudi jaz sama. Ker se mi zdi, da to potrebujemo prav vsi. Ta vadba v povezavi z vadbo FE je meni res top izbira. No, seveda je meni 😉 Saj sem jo zasnovala iz vseh svojih notranjih občutkov in izkušenj.

Tokrat pa je nekaj besed o njej povedala ena izmed vadečih, ki je po izibrazbi diplomirana fizioterapevtka in se vsak dan srečuje s podobno stroko kot jaz. Skrbi za ljudi in za njihov boljši jutri. In skrbi tudi zame… 😉 In še za marsikoga, ki je med mojimi vadečimi. Ker prav tako kot jaz želi povezovati celoto. Še 1x hvala za tale opis…vsekakor pove točno to kar naš BODY & MIND je 😉

Takole je zapisala Petra:

“Vadba Body & Mind

Zame nekaj novega in posebnega… V bistvu je teorija iz medicinskega stališča zelo dobro udejanjena v funkcionalno popolnost. Ne zavedamo se koliko so pomembni naši koraki, hoja, moč, da se premikamo in to pravilno premikamo.

V današnjem času je gibanje vedno preveč povezano s hujšanjem in »zdravo prehrano«.
Kaj pa če za trenutek pozabimo na vse to? In poskusimo nekaj, kar se morda spet sliši kot modna muha, vendar ni res, saj je resnično nekaj več!
Sama sem pred približno tremi meseci prvič obiskala vadbo Urške Rihter. Bila je opisana tako, da sem si predstavljala žensko kot gladiatorja in posledično sem s tem povezala tudi njeno vadbo. Bila sem popolnoma izčrpana zaradi ne kondicije, tako fizične kot psihične in vedela sem, da moram storiti nekaj zase, da bom spol še lahko kos današnjemu tempu življenja.

Prvi dan, ko sem prišla sem si mislila, da nihče od vaditeljev, trenerjev itd. ne more zagotoviti res pravilne izvedbe vaj… In tako so se moja prepričanja pričela rušiti. Vsak napor, gib, korak je bil povezan z dihanjem, s koncentracijo na pravilni drži, poudarek je bil na medenici in trupu, ki je center našega telesa. Vaje so se stopnjevale iz nič do nemogočega. Tisto kar se mi je zdelo še tako preprosto je postalo težko, saj je bila pomembna le resnična prisotnost s samim s seboj, da se je vaja lahko izpeljala korektno in pravilno, kot je zahtevala Urška.
Tako sem sama opazila, da sem hitro pridobivala psihično in fizično stabilnost in najlepše kar se lahko zgodi nam mamicam in ženskam je to, da imam po tej vadbi več energije in samozavesti. To pa je zame največ, saj se tako lažje posvetim družini, otrokoma in tudi ostalim stvarem… !

Zato sem po vsem tem času opazila, da vsak, ki obiskuje oz. ki je deležen tako strukturirane vadbe s pravilnim nadzorom, lahko doseže številne pozitivne reakcije in preseže svoja pričakovanja. Če bi moja profesorica kinezioterapije Viš.pred.mag Darja Ščepanovič, viš.fiziot. videla kako se je teorija gibanja prelila v prakso, bi bila zagotovo zelo vesela in verjamem, da bi ta vadba bila ocenjena s čisto desetko.
Res je, da dokler ne preskusiš ne veš. Vendar sama kot dipl. fizioterapevt vem, da je pravilna izvedba tako zelo zelo pomembna, saj s tem lahko preprečimo nastajanje poškodb, še več, lahko odpravimo mnogo težav. Izboljša se lahko naša drža, hoja, bolje se počutimo, nimamo več glavobolov, večkrat se lahko pocrkljamo s kakšnim pregreškom pri hranjenju in najpomembnejše… bolj polni smo v sebi, v svojem srcu.
Ja res ta Body & Mind je nekaj več, le prepustiti se moramo naši vaditeljici, ki ima ogromno znanja. In kar je vredno največ…črpa iz svojih izkušenj in ima čudovit notranji občutek.  Nekako te zasvoji – pozitivno 😉 Kar ne gre več brez.
Sama sem bila že na številnih različnih vadbah, celo ocenjevati smo morali vaditelje, za poročilo o pravilnostih in pomanjkljivostih pri izvedbi njihovih vadb.

In vsaka je bila v večini fokusirana v eno smer in posledično je del populacije odpadel oz. se ni mogel udeležiti teh vadb. Prav tako pa nobena ni zadostila zahtevam standardov fiziologije gibanja. Tukaj, pri vadbi Body & Mind pa je zasnova drugačna in lahko bi prišel resnično vsak. Naj bo to vrhunski športnik, starostnik, suh, debel ali pa morda mamica po 6. tednu po porodu… In skoraj bi pozabila na tiste, ki imajo morda kakršnekoli težave z ravnotežjem, z kroničnimi bolečinami v križu ali morda kje drugje in še in še…!

Za konec lahko rečem le to, da to ni le vadba, to je terapija, ki zajema celoto… Hvala Urška Riher, da si zasnovala tako lepo pot, ki nas pelje naprej po naših željah srca in naše ženstvenosti ;)! Čutim, da bomo do starosti migali skupaj ;-)”

CYMERA_20150130_094043

Nimam fakultete za šport a kljub temu verjamem vase!!

Nimam fakultete za šport a kljub temu verjamem vase!!!

Se lahko prosim malo skašljam…Velikokrat od nekaterih ljudi, ki prihajajo iz fakultete za šport prebiram kako smo mi neki »kvazi« trenerji, ki smo opravili takšne in drugačne licence nesposobni in, da sploh ne bi smeli imeti opravka z ljudmi.
Veste kaj…jaz sem se s svojim egom kar nekaj časa borila s tem. Potem pa sem začela vrednotiti svoje delo točno tako kot sem začutila.

Dokler imajo moji vadeči rezultate in se spreminjajo celostno potem verjetno počnem nekaj dobro. Ko pride k meni vadeča, ki je ravno bila na zdravniškem pregledu vključno z obremenitvenim testom in mi pove, da je rezultate izboljšala za skoraj 40% potem verjetno nekaj delam dobro. Ko pridejo k meni ljudje z bolečinami v križu, po operaciji kolena in mi po vadbi pošljejo sporočilo, da se počutijo odlično in, da so čez nekaj časa bolečine prisotne vedno bolj poredko potem nekaj delam ok, kajne!? Ko mi rečejo zdravniki, ki hodijo k meni, da delam dobro potem je nekaj ok!? Ko mi fizioterapevtka, ki je moja vadeča preda čudovite strokovne besede podkrepljene iz zdravstvenega vidika o moji vadbi potem je nekaj ok!?

Res je da v roki nimam diplome iz fakultete za šport ampak to ne pomeni, da nimam pojma o tem kar počnem. Nisem naredila samo licenc in si rekla vse vem…Z vsakim izobraževanjem ugotovim koliko malo vem…ves čas se izobražujem. V končni fazi ste tudi vi predelovali na faksu različno literaturo, kajne!? No dosegljiva je vsem…tudi nam »kvazi« trenerjem. Žal pač vsi ne vemo pri 18tih letih kaj bi bila naša sanjska služba. In svoje poslanstvo najdemo kasneje. Sem pa diplomirala iz kemije – SO WHAT!!! Naj zdaj vsem kemikom solim pamet če so dobri ali ne!!!? In kaj mi je dala diploma – VZTRAJNOST, ker sem kljub zavedanju da to ni moj sanjski poklic vztrajala in končala. In nisem imela možnosti presedlat na drugo fakulteto – iz osebnih razlogov. No takrat tudi želje o tem nisem imela.
Nisem trenerka vrhunskim športnikom ker tega znanja nimam…vem pa da imam dovolj znanja za tisto kar počnem s srcem in vem tudi kaj še potrebujem, da bom na tem področju še boljša. Sicer pa vsakdo mora 1x začeti, kajne!?

Ko gredo moji vadeči kam drugam na trening in jim tam drugi trenerji – tudi iz fakultete za šport povedo kako imajo dobro tehniko izvajanja vaj in jih vprašajo kje trenirajo potem verjetno delam dobro, kajne!?
Sama sem leta in leta hodila na različne treninge in vodene vadbe. Pred mano so stali tudi trenerji iz fakultete za šport. Ampak vam bom nekaj povedala. Dokler pred mano stoji oseba, ki v prvi vrsti trening izvaja zase in mi samo šteje po taktu ter sama izvaja vaje zraven, zame to ni kvaliteta. Na takšen način sem si sama priborila veliko poškodb. Trener je tam zato, da izvaja kontrolo nad vadečimi in jih motivira. Doživela sem tudi osebne treninge v fitnesu kjer se je trener več ukvarjal s svojim telefonom kot z mano…in bil je iz fakultete za šport.
Veste kaj…potem se prav nihče ne sme priučiti drugega poklica, ker je to smrtno nevarno.

Jaz potem ne smem hoditi k kozmetičarki s katero sem zadovoljna, če slučajno ni opravila srednje kozmetične šole, ker samo s tečajem pa res ne more dobro delati. In moja koža je seveda pomembna prav toliko kot telo.

Pa tudi v vrtcu morem zahtevati, da morajo biti vse vzgojiteljice iz fakultet in, da mi niti pod točko razno otroka v vrtcu ne sme čuvati oseba, ki se je samo v enem letu prekvalificirala za ta poklic. Saj pa je najbolj pomembno za otroka prav to, da ve, da se je njegova vzgojiteljica kar štiri leta za to izobraževala na faksu.

Lepo vas prosim ljudje, kje živimo!!!! Lahko je dosti bolj sposobna in srčna kot tista s fakulteto. Najbolje, da po ulici začnemo hoditi z diplomami, ker to je res tisto kar šteje – HALO!!!

Ni prav, da se meče takšna slaba luč na nas in na vse tiste, ki se pač nismo izšolali že pri 20tih za svoj poklic.!!! Važno je, da svoje poslanstvo izvajamo s SRCEM in ne s papirjem v rokah!!!

Ljudje pa se o vsem tem lahko vedno prepričajo sami. Moji največji življenjski učitelji ne opravljajo delo iz svojih fakultet…opravljajo pa svoja poslanstva z vsem svojim srcem in izkušnjami zaradi katerih so postali uspešni!!!

Tudi teorija sama ti ne koristi veliko…pomembna je pot, ki jo prehodiš. In, ko si različni trenerji, doktorji in ne vem kaj še vse tako radi delajo norce iz tega, da je dober trener samo tisti, ki ima mišice…ni res. Je pa vsekakor dolžnost nekoga, ki predaja naprej zdrav življenjski slog, da tudi sam izgleda temu primerno!!! In pika. Jaz vem kje je meja mojega znanja…ko se ne znajdem več in se zavem, da za to nimam več ustreznega znanja to osebo priporočim dalje drugim strokovnjakom.

Sodelujem z različnimi…nekateri so iz fakultete za šport spet drugi ne. Vsi pa SO ljudje!!! In vsi me spoštujejo tako kot jaz njih. Tako, da vsi ki dvomite vase, da ste manj vredni zaradi takšnih in drugačnih stvari povejte svojemu egu naj se gre solit in verjemite vase!!!

believe-in-yourself

Naj vas dežne kapljice nežno pobožajo

Večkrat v življenju pride kakšen dan, dva ali trije, ko nam ne gre vse tako kot bi si sami želeli. Takšni dnevi se nehote lahko razvlečejo na tedne, mesce ali tudi leta.
Odvisno od nas samih je kdaj se znamo zaustaviti in si reči, da je dovolj.
Ponavadi imamo dve možnosti.

Ena od možnosti je, da obsedimo tu kjer smo in se še naprej smilimo sami sebi in obtožujemo za nastale probleme vse okoli nas…sistem ali ljudi.
Druga možnost je, da se odločimo narediti trening znotraj sebe. Samega sebe »bildamo« in iščemo pozitiven izhod iz nastale situacije…nekje vendarle mora biti lučka na koncu tunela.
Jaz osebno sama sebe treniram na način, da si dovolim čutiti vso jezo, žalost in tesnobo…Najpogosteje vzamem beležko in v njo zapisujem vse kar me moti. Ali vzamem superge in si odpravim čistit glavo na zrak. Še raje grem na sprehod in se prvo dobro zjočem nato pa se pogovorim sama s sabo – NAGLAS!!!
Iščem rešitve kot mala miška v labirintu. In vedno znova uporabljam magično besedo UREDU JE ali VSE JE OK.
In veste kaj…res je vse uredu. Tu kjer trenutno smo tu moramo biti. Življenje samo že ve zakaj nas je postavilo sem.
In pogosto znotraj sebe tudi sami vemo zakaj je tako…le priznati si tega ne želimo in pogledati resnici v oči.

Ko se jaz osebno soočam s težavami se vedno vprašam – kaj mi želiš življenje zdaj povedati. Odgovor dobim zelo hitro. Kako pa potem z vsem tem vozim naprej pa je drugo vprašanje.
Seveda je težko saj pa vemo, da življenje ni pravljica. In te besede vam ne pišem danes kar tako – pišem jih iz izkušenj. Že nekaj časa me življenje preizkuša. Celo večkrat dnevno mi pošilja različne izpite in me preizkuša, če jih bom tokrat opravila!?
Bolj, ko sem v stiku sama s sabo več izpitov opravim…nekatere še vedno pogrnem ampak mogoče ne na celi črti tako kot včasih. Se pravi za te izpite bom morala znotraj sebe še več trenirati…!
Ampak to moram storiti zase in za svojo lepšo prihodnost in lastno srečo. Le s srečo znotraj sebe bom lahko še boljša žena in kvalitetnejša mama.
Polagam pa prav vsem na srce…ne bodite neučakani. Ko se ljudje začnemo resnično spreminjati se nam zdi, da premikamo gore…okolica pa na začetku redko kdaj opazi spremembe. Ampak naj vas to na novi poti ne zaustavi. Ko vidite, da ste sposobni nekatere situacije že prav lepo obvladati si to zapišite kot mali dokazek. Deluje 😉
In veš kaj ti povem – tebi, ki ravnokar bereš te vrstice – ZMOREŠ TUDI TI!!!
Če bi meni nekdo ob rojstvu povedal čez kakšne preizkušnje bom morala iti do svojih skoraj 32 let bi mu takoj rekla naj me nemudoma odpelje nazaj tja od koder sem prišla 😉
A danes sem tu…v tem trenutku točno takšna kot sem. Do sem pa se mi zdi, da garam kot konj 😉 Ampak je vseeno VSE UREDU!!!
Vem, da me čaka še ogromno. Vem pa tudi, da je zadnji čas, da začnemo skupaj soustvarjati nov svet. Poln nežnosti, mehkobe in poštenosti do drug drugega.
Greš z mano? Več nas bo…lepše bo!!!
Odpri oči in poglej kaj ti sporoča tvoje življenje.

Odprimo srca in si pomagajmo. Ne boste verjeli ampak iz izkušenj vam povem…v sebi velika večina od nas nosi isto bolečino, ki izvira iz naših vzorcev daleč daleč nazaj!!!
Pogumno stopimo naprej!!!
Objem Urška *

DSCN2189-001

 

ODNOSI in SAMOSPOŠTOVANJE – kako pa je kaj pri Vas!?

ODNOSI in SAMOSPOŠTOVANJE

Kako se spoštujete v odnosu s sodelavci, prijatelji, sorodniki? Kako v resnici spoštujete svoje delo? Kako vi spoštujete druge? Pustimo danes ob strani družino ali partnerja.
Občutek, ko bi nekomu rad iskreno nekaj povedal, pa si ne upaš, ker se bojiš reakcije…bojiš se, da boš spet ti najslabši človek…bojiš se, da te bodo obsojali. A znotraj tebe vre, ker se ti zdi, da vse sprejemaš za ljubi mir. Se razdajaš…a v resnici se prazniš. In pride trenutek, ko znotraj sebe popolnoma ugasneš. Ker ne zmoreš več…ker bi vse najraje nekam poslal….!
Pa bodimo iskreni…kdo je kriv za to. Mi sami ali ostali? Mi sami…ker se nimamo dovolj radi in, ker se ne spoštujemo dovolj…in ker seveda ne verjamemo vase.
Ampak verjemite mi, da obstaja druga pot…!!!

Tudi sama sem se leta in leta razdaja za vse druge. Najpogosteje za osebe, ki tega vsekakor niso bile vredne in tega tudi niso znale ceniti. Z razdajanjem ni nič narobe…ampak razdajajmo se za tiste res prave ljudi. Teh pa je zelo zelo malo, se strinjate!?

Jaz se vsak dan razdajam za moje vadeče…želim jim predati vsako moje novo znanje, želim jih usmerjati na pravo pot, želim, da napredujejo in se počutijo ob meni prijetno. No, s tem razdajanjem seveda ni nič narobe. V zameno vsekakor pričakujem njihovo spoštovanje in upoštevanje mojih pravil!!!

Ja, sedaj sem prišla že tako daleč, da sem že bila sposobna kakšni osebi reči, da ji naša vrata niso odprta. Ker sem vedela, da ne prihaja s takšnim namenom. Okoli sebe si želim vsekakor imeti ljudi, kot sem sama…poštene, iskrene in odgovorne. S poslušanjem izgovorov sem zaenkrat zaključila. Ne potrebujem tega. Energijo raje usmerim v ljudi, ki si želijo kvalitete in uspehov. Njim sem prav vedno na voljo. Na trenutke mi kakšna ženska reče, da bi sicer ona res zelo rada bila fit in aktivna ampak je žal karta predraga…najpogosteje pogledam njene nohte 😉 Ko ugotovim, da ima denar za gel nohte, ki so po vsej verjetnosti dražji od moje mesečne karte zgodbo kar zaključim. No to ji sicer tudi povem…ampak nohti seveda ostanejo prioriteta. 😉
To zmorem sedaj…včasih nisem znala!!! In nihče nima za vse…no mogoče nekateri že 😉 Ampak v življenju si je potrebno povedati kaj ti je zares pomembno…in potem se z veseljem odpoveš kakšni manj pomembni zadevi ali storitvi. Skromnost je lepa čednost…dušo lahko polnimo z dosti lepšimi stvarmi, dejanji kot samo z oblačili in dodatki, ki se svetijo na zunaj. Sem sama velika zagovornica kvalitetnih oblačil…ampak si vsake toliko časa privarčujem in raje kupujem postopoma kvaliteto, kot, da kupim deset tistih nekvalitetnih. Računica je boljša – verjemite. 😉

Kako pa kaj v službah? Ste inovativni, kreativni, sposobni in se ves čas trudite in vlagate v svoje znanje na koncu pa ugotovite, da si vaše ideje lastijo sodelavci? 😉 Vaša ideja je vaša…in ne potrebujete trobiti celemu svetu kako odlično zamisel ste dobili 😉 Z veseljem pa povejte to pravim osebam v katere verjamete in veste, da vam želijo dobro in, da vam privoščijo uspeh. S tem niste slabi ljudje…le naučite se prepoznati profile ljudi. Ko ste resnično iskreni VI sami do sebe je to veliko lažje prepoznati. Po vsej verjetnosti boste večini sodelavcev nezanimivi, ker se ne boste vpletali v vse trače in se boste raje držali malo zase…ampak nič hudega. Eno podobno dušo boste 100% našli.

Kaj pa kaj sorodniki in prijatelji!? Še vedno hodite na vsa tista družinska srečanja, ki so na zunaj tako zelo popolna? Ker pač mislite, da je to vaša dolžnost? No…spet imate dve možnosti. Enostavno pač ne grete ali pa se ukvarjate samo s sorodniki s katerimi se resnično razumete. Zakaj se že moramo vsi tako hinavsko smejati drug drugemu, če se v resnici niti malo ne razumemo in nismo na istih frekvencah…Mene hinavski zdravo  tako zelo zaboli, da bi lahko bruhala. Bonton gor ali dol. Ta oseba ni slaba in tudi vi niste…pač ste na različnih bregovih. To je to!!!
Prijatelji, prijateljice!? Kar naprej govorite po telefonu, ker ima vaša prijateljica kup problemov in vi ste njena rešiteljica…ker brez vas res ne bo zmogla. Zaradi tega po vsej verjetnosti trpi vsa vaša družina. Ampak vi ste dobra duša in ona vas res rabi. Po vsej verjetnosti se ji še kdaj zlažete, da je kdo bolan, ker se vam jo ne da poslušati ali oditi z njo na kavo. Ja, ja…to jaz vse poznam. Nisem si upala povedati »prijateljem«, da se mi pač ne da in, da si želim biti s svojo družino.
Halo!? Očitno ob sebi nisem imela pravih oseb…pravi prijatelji razumejo in se te ne lastijo. Pravi prijatelj priskoči na pomoč…poda kakšen pameten nasvet in ti da eno brco v rit, da čim hitreje splavaš iz dreka. Pravi prijatelj razume, da živiš svoje življenje!!!

Kako pa kaj vaše delo!? Ste sam svoj šef?
Težko računate prijateljem, sorodnikom in vsem s katerimi ste v dobrem odnosu!?
Če resnično cenite in spoštujete svoje delo potem to ne sme biti težko. Zavedate se, da je to vaš kruh. V to vlagate ogromno ur izobraževanja, ki seveda niso zastonj, truda, časa in energije. Čas je denar, kajne? Noben uspeh ne pade iz neba…zato je potrebno garati, si upati, razkirati in globoko v sebi verjeti vase!!! Ni lahko…velikokrat padeš a potisneš naprej, ker preprosto verjameš. Prav vsak lahko poskusi, kajne???
Ko grem jaz kupovati oblačila k moji zelo dobri prijateljici od nje ne bom pričakovala, da mi oblačila kar podari ali, da mi da popust…To je njeno delo in njen kruh…s tem denarjem ona preživlja družino.
Ko grem na masažo, terapijo k meni zelo dragi osebi niti pod razno ne pričakujem, da se bo z mano ukvarjala zastonj. Ker je njeno znanje vredno ogromno. In pač živimo v svetu kjer ne moremo storitev plačevati z objemi in besedami!!!
Ko boste resnično spoštovali svoje delo bo prišel čas, ko ga bodo začeli spoštovati tudi drugi. Ljudje v veliki večini ne cenijo uslug…cenijo tisto, kar plačajo oz., plačamo!
Tu sem jaz rabila ogromno časa in dela na sebi, da sem resnično začela verjeti vase in se spoštovati (včasih še vedno ne dovolj). Če jaz spoštujem druge želim, da tudi mene ostali. Pride čas, ko si je v življenju potrebno reči STOP. Ker zaradi vsega razdajanja znotraj sebe umiraš po obrokih.
In dragi moji…ŽIVLJENJE je igra. Igrajmo jo pošteno ter iskreno!!! Spoštujte sebe in potem boste lahko tudi ostale in ostali bodo lahko vas. In večkrat boste sposobni reči besedo NE!!!

Iz svojega življenja počistite ljudi, ki vas dušijo in so odvisni od vas. To ne pomeni, da jim želite slabo. Le svojo energijo želite porabiti za kaj bolj pametnega!!!

Leto pred nami je bilo izredno močno…v letu 2015 pa bodo energije še bolj močne. Izkoristite jih za prave stvari in dejanja!!!
In veste kaj…požvižgajte se na vse komentarje, da ste po novem ošabni, egoistični, da se »nosite«, da vam itak ne bo uspelo, itd…!!!

Saj veste…tisti pravi ljudje bodo vedno verjeli v vas…ostali pa se naj obremenjujejo z vami – očitno ste dobra roba!!! In hitro se bodo naveličali saj bodo našli kmalu naslednjo žrtev 😉

Pojdite na spehod v naravo zadihajte in si glasno povejte, da zmorete!!!! <3

 

DSC_4471

 

Iščemo novo ime…Body&Mind se spremeni v …!?

Bilo je nekje marca ko se začutila, da me kliče joga, pilates…skratka vadbe v konceptu Body&Mind-a.

Vpisala sem se tudi na enoletni učiteljski tečaj joge, obiskovala razne delavnice za pilates vaje in vso novo znanje usmerjala tudi v nov koncept vadbe.

Vedela sem le to, da želim predati v tem drugem konceptu bolj žensko vadbo.

Začeli smo septembra in skupina se je začela lepo polniti. Delala sem po občutku. Sledila tudi temu kakšna skupina je in kaj moje drage vadeče potrebujejo. Prve 3 tedne sem se malo lovila. Zakaj? Ker sem predajala nekaj kar globoko nisem čutila, Vedela pa sem, da spada v koncept vadb Body&Mind.

Pa sem se uprla…komu!? V prvi vrsti sama sebi in na naslednjem treningu predala tisto, kar sem si resnično globoko v sebi želela. Skupina se je kar dvignila in dobila sem signal, da sem na pravi poti.

Dober signal je bil tudi ta, ko sem odgovarjala ženskam, ki so me klicale glede nove vadbe in spraševale, če imamo jogo ali pilates…Vedno sem odgovorila, NIČ od tega :-) Pridite preizkusit in boste videle.

Vse kar sem vedela povedati in opisati z besedami je bilo to, da pri tej vadbi želim potegnati iz žensk vso njihovo žensko energijo, eleganco, gracioznost, nežnost in hkrati trdno žensko moč in vztrajnost. In, da to z največjim veseljem povezujem v šport in gibanje.

Na zadnjem treningu pa je do mene prišla gospa in rekla: ” Veste kaj tole je čudovita vadba ampak prav nič v konceptu vadb, ki spadajo v “sistem” Body&Mind-a. “

Še isti večer sem se pogovarjala doma sama s sabo in tako se je začela pot iskanja novega imena.

Ne to ni vadba TNZ, tudi aerobika ne, pa tudi poskokov ni. Je še vedno visokointenzivna vadba vendar na poudarku bolj ženskih bikini vaj. Ogromno vaj za naše globoke mišice, roke, zadnjico…Potrebna je miselnost, fokus in poglobitev v vajo. Ampak zraven garamo. Mišice opravljajo veliko delo.

Vsekakor gre za funkcionalno vadbo s pridihom ŽENSKE ENERGIJE!!!

No naših 10 min na koncu vadbe ne damo. Tam ostaja fokus MIND kjer vas vodim po občutku in želim predati, da pogumno stopite na svojo pravo pot in spoznate svoj JAZ. Da se otresete strahov in postanete pogumne in nežne.

Skratka rabim vašo pomoč. :-) Iščemo novo ime za našo novo vadbo.

Vesela bom vseh predlogov…zmagvalno ime prejme nagrado :-)

Na plan z vašo izvirnostjo :-)

Objem,

Urška

 

 

Telovadnica – BRASLOVČE

Dragi moji.

Obveščam vas, da v mesecu NOVEMBRU še ostajamo v Letušu.

Približno 14 dni.

Telovadnica v Braslovčah že pridno dobiva novo podobo. Ampak, ker nam rahlo nagaja vreme in na to žal nimamo vpliva se stvari v telovadnici bolj počasi sušijo (estrihi). Ampak smo že zelo blizu. Ko bo to suho pa se položi še samo parket. Garderobe in tuši pa so že gotovi.

Tako, da vam sporočam, da še čisto malo zdržite v Letušu in potem akcija, da se preselimo.

Za VSE tiste, ki tako nestrpno čakate, da pridemo v Braslovče pa sporočam, da nehajte čakati in se nam z naslednjim mesecem pridružite že kar v Letušu. Nato pa se bomo skupaj prestavili v Braslovče.

Če je želja je tudi pot. In pot vodi tudi v Letuš. Nehajte čakati ter dvignite svoje ritke. :-)

P.S.: Zaključek letos bo 22.11., ob 19.00 v pizeriji KOPER v Celju. Po večerji pa šibamo naprej na super žur v BRANIBOR.

Naslednji teden prinesem menije za hrano in začnemo pobirati denar. (25eur/osebo).

Brez izgovorov si rezervirajte soboto, 22.11.2014.

Objem,

Urška

Coming-Soon

VSE in khrati NIČ

VSE in hkrati NIČ!

Naslov, ki sem ga zapisala mi je zelo blizu in verjamem, da je poznan tudi vam.
Imate avto, oblačila, obutev, službo, zdravje, zdrave otroke, topla stanovanja…JA!

Kako se počutite, ko pomislite na vse to, kar imate. Ste zadovoljni, hvaležni!? Ali se mogoče počutite prazne, ste ves čas pod pritiskom in še sami ne veste kakšnem!? Se zjutraj zbudite in ne najdete razloga, da bi to bil vaš najlepši dan, ker je itak vsak dan eno in isto…služba, tempo, otroci nas »jezijo«, itd….

Ja, vem kako to gre. Stalno pritoževanje, tiščanje v prsih, zmedeni občutki, kljub temu da imamo praktično po domače povedano polno rit vsega!

Vam je znano? Imate vse, po vsej verjetnosti se niti ne zavedate, kaj vse imate a se vseeno počutite prazne, neizpopolnjene, skoraj je ni stvari, ki bi vas resnično osrečila. Ja, seveda je ni…ker stvar te ne more osrečiti, čutenja pa te lahko. In ko 1x stopiš na to pot, svet postaja lepši…

Vam zapišem svojo izkušnjo, da je lahko drugače.
Priznam, da sem že pri 20 letih mislila, da sem čisto razsvetljena :-) Vse sem vedela – teoretično. No, ko danes pogledam nazaj se mi zdi, da se je takrat trnova pot šele začela. Odkrivanje same sebe…kdo v resnici sem. Uh, ne želim nazaj…ne, ne….zato, ker je zdaj veliko, veliko bolje. Moja pot resnega dela na sebi traja sedaj nekje dobri 2 leti in pol. Ko pomislim čez kaj vse smo morali iti globoko vdihnem in zaboli. Pa vendar ko stopaš počasi proti vrhu je občutek nepopisen….tako zelo lažje se počutiš v svoji koži.

Jaz sem iskala 1001 način kako postati boljša, kako se otresti vseh slabih vzorcev, kako se zbuditi in se nasmejati, preskočiti skale, ki stojijo na moji poti in roko na srce vedno bodo ter kako enkrat in za vedno zaključiti s preteklostjo in biti preprosto hvaležna za vse kar mi je dano. Pa saj vendar ne morem celo življenje delovati v smislu, to so moji vzorci, ne morem biti drugačna, ker je bilo moje otroštvo takšno in takšno.

Pa sem lahko…čisto takšna kot želim biti globoko v srcu. Ste vedeli, da so naši partnerji največkrat odsev tega, kakšne želimo biti ženske v resnici. In vam povem kako zelo čudovito je biti takšen, kot si globoko v sebi resnično želiš.

Ne, ne…jaz še nisem tam. Pridejo pa že dnevi, ko čutim, da mi je moja »koža« čisto prav. In to so res bombastični dnevi. In hvaležna sem vsem, ki mi na tej poti pomagajo. Vsak na svoj čisto poseben način.
Veliko še imam za storiti pa vendar čutim, da sem že zelo blizu.

Vsekakor je bila ena izmed najboljših stvari, ki mi je bila v življenju namenjena terapija Pogovori skozi srce. Poslušala sem signale in sledila. In signali so me pripelji h ga. Meliti. Ko sem stopila skozi vrata mi je Melita postavila vprašanje, ki ga običajno svojim strankam ne. Še en signal, še eno spoznanje kaj je moje poslanstvo…čutim ga!

Naredile sva Vajo postavitev družine – ostala sem brez besed.
Potem pa terapija Tesla metamorfoza zdravja.
Kaj je terapija Tesla metamorfoza zdravja:
»Je izjemno učinkovito in celostno orodje za vzpostavljanje zdravja, harmonije. Uporabljajo se frekvence, ki jih je poznal že Nikola Tesla. Skalarni valovi komunicirajo z naravno inteligenco telesa in vzpostavljajo na vseh nivojih stanje ravnovesja oz. zdravja. Prebuja čutenje.«(takole je terapijo opisala ga. Melita Zupančič).
No, po terapiji pa sem ostala praktično brez besed…kaj vse sem doživela v tem času je neverjetno. Ko gledaš svet skozi srce je res vse tako zelo enostavno.
In kaj je tisto, ki mi pomaga pluti skozi težke dneve, itd…

Ko sem odhajala od Melite sem na njeni mizi videla 2 beležki. Ena z napisom Kaj čutiš in ena z napisom Moje sanje. Videla sem jih in želela sem, da postaneta moji.

V beležko z naslovom Kaj čutim pišem po domače povedano dnevnik. Ampak ne dnevnik v smislu kot smo to pisali v osnovni šoli…danes se mi je zgodilo lalala….Ne, ne….to je dnevnik v katerem se pojavljajo močne grde besede…ko ti nekdo stopi na žulj in čutiš, da moreš dat ven iz sebe. Zapišeš, daš ven na list papirja…Ko sam sebe ne moreš prenašati, ko tišči v prsih…zapišeš. In veste kaj, tako zelo pomaga!!! Naokoli hodiš veliko lažji…
No, drugi dnevnik pa je dnevnik Moje sanje. Najbolje je, če ga imate kar na nočni omarici in takoj ko odprete oči, zapišete svoje sanje….Ta moj dnevnik je še bolj prazen…vem tudi zakaj in verjamem, da se bo kmalu začel polnit.
Zraven teh dveh čudovitih dnevnikov pa mi je Melita priporočila še knjigo KLIC K MOČI – sporočila babic – (Susan McErlane).

Nekako sem čutila, da morem knjigo naročiti. Knjige raje kupujem zato, ker spadam med tiste, ki niso ravno knjižni molji. Bolje je, da jo imam pač doma in berem počasi. No na to knjigo sem za par dni celo pozabila. Ko sem en dan ležala v postelji in nisem morala zaspati sem se spet spomnila na knjigo in si rekla, da je skrajni čas, da jo naročim. Čutila sem, da nosi knjiga sporočilo. Knjiga prispe in z veseljem se odpravim po knjigo…no, še nikoli ampak res nikoli se mi ni zgodilo, da bi nekaj tako močno začutila kot to knjigo…obsedela sem na kavču ter brala in brala…občutki, ki sem jih doživljala ob branju so posebni in knjigo čutim na zelo poseben način…veselim se vsake proste minutke, da jo lahko vzamem v roke.

In pot odkrivanja ter iskanja notranje sreče, zadovoljstvo se nadaljuje…

Objem,
Urška

CYMERA_20140909_110904